Danes računalnik Macintosh praznuje 30 let obstoja. To je za tehnološki izdelek nekaj izjemnega.
Časovna preglednica
1984 – 24. januarja, še ne 29 letni Steve Jobs, predstavi računalnik Macintosh. Računalnik s 128k (kilobajti) spomina, 8 MHz procesorskim taktom družine Motorola 68000 in 9-palčnim, črno-belim zaslonom z bitno grafiko in miško. Steve Jobs je menil, da je Macintosh umetniški izdelek, zato je kot vsi umetniki označil svoj izdelek s podpisi celotne ekipe, ki je sodelovala pri izdelavi računalnika Macintosh. Podpisi so bili odtisnjeni na notranji strani ohišja prvotnega računalnika Mac.
Celotna ekipa, ki je delala na projektu Macintosh je dobila svoj Mac računalnik, prav tako so 50 računalnikov podelili znanim osebam. Med njimi so bili: umetnik Andy Warhol, glasbenik Mick Jagger, sin Johna Lennona Sean Lennon, avtor mupetkov Jim Henson, oblikovalec Milton Glaser, televizijski mogotec Ted Turner in drugi.
Prva kupca računalnika Macintosh v Evropi sta bila igralec Stephen Fry in pisatelj Douglas Adam, ki je znan tudi po uspešnici Štoparski vodnik po Galaksiji.
1984 – junij, izide prva številka priljubljene računalniške revije Moj Mikro v kateri Žiga Turk napiše ekskluzivni test računalnika Macintosh.
“ … Mac je pravzaprav lizika za domačo uporabo. Bil je glavna zvezda dunajskega IFABO. Čeprav smo iz dežele, od koder ni pričakovati poplave naročil za nova “jabolka”, so nas izjemno prijazno sprejeli in nam dovolili, da se poigramo z njihovim malčkom. V najboljši luči pa se nam je mac pokazal. ko smo preizkusili program za risanje – MacPaint. K programu nismo dobili nobenih navodil, vendar so vsi programi maca sestavljeni tako, da ta niti niso potrebna. Na levem robu ekrana so narisani simboli glavnih ukazov: svinčnik, čopič. razpršilec za barvo, pa tudi kvadrati in krogi. Izbiram lahko med različnimi debelinami črt, raznimi vzorci, s katerimi bom zapolnil del slike. Kos slike lahko obkrožim in zapeljem na drugo mesto, ga zrcalim, povečujem, pomanjšujem, na voljo je tudi radirka, s katero lahko zbrišem napake. Vse premikanje opravim z miško, in že ,po nekaj minutah se je človek toliko navadi. da gleda le še na ekran. Delo z miško je dosti lažje kot z npr. joystickom in celo optičnim svinčnikom, saj se mi ni treba nagibati proti ekranu. Na zgornjem robu je še glavni menu, ki omogoča, da slike kombiniram z drugimi programi. Z miško se zapeljem na neko besedo, klik, in kot žaluzija potegnem dol celoten seznam ukazov. Premaknem miško na ukaz, ki ga želim, klik, in že ga izvaja. Prve reakcije trga kažejo, da je Apple z macom zadel v črno. V hiperavtomatizirani tovarni v Fermontu v Kaliforniji vsakih 27 sekund dokončajo enega, a kljub temu ne morejo ustreči povpraševanju. Namen, Da bi spodkopali prodor IBM na trg osebnih računalnikov, še ni uspel. Toda dejstvo je, da “BIG BLUE” nima računalnika, ki bi ga lahka primerjali z macom. V deželi, kjer je vsako jabolkom podobno sadje prepovedano uvažati (menda bi bili domači sadjarji prizadeti), se macu gotovo ne obetajo najboljši časi, še posebej ker visi na tako visoki veji, da jo bomo le težka dosegli. Upamo lahko le, da bomo vsaj katero od novih jabolčnih poslastic videli tudi na obljubljenih angleških računalnikih.”
VIR
1985 – Apple predstavi laserski tiskalnik LaserWriter, ki uporablja prevajalnik Postscript, kar omogoča izpis WYSIWYG (What You See Is What You Get) – to kar vidiš to dobiš. Mac z laserskim tiskalnikom in programsko opremo podjetja Aldus imenovano PageMaker ustvari novo panogo imenovano namizno založništvo – DTP (Desktop Publishing).
1986 – Pri Applu predstavijo Macintosh Plus z 1 MB pomnilnika RAM razširljivega na 4 MB in SCSI vmesnik.
1986/87 – Igor Omerza in Janez Janša ustanovita podjetje Mikro Ada, ki je nastalo pod okriljem družbeno politične organizacije ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije). Mikro Ada se ukvarja s prodajo uporabne programske opreme domačih razvijalcev. Poleg tega se je ukvarja z izobraževanjem in nudi tečaje za različno programsko opremo. Ada Graf, katere vodja je bil Igor Bavčar, se ukvarja z založništvom in grafično pripravo za tisk. Večina podjetji za namizno založništvo takrat že uporabljala Macintosh računalnike (Iskra, Domina, PTT).
VIR
Šest Macintosh plus računalnikov vzamejo iz proizvodnje ter jih označijo z oznako – 1 Millionth (miljonti) Macintosh. Enega podarijo idejnemu članu projekta Macintosh – Jefu Raskinu.
Shinola Records izda LP ploščo Mac The Rapper, na kateri glavni vokal odpoje Macintosh računalnik.
1987 – Pri Applu predstavijo Macintosh II s 24 bitno grafiko in milijon barv ter nad povezave (Hyper Links) v programski opremi imenovani HyperCard. Na način hiper povezav deluje današnji svetovni splet.
Ob 10 letnici podjetja, Apple izda knjigo v omejeni nakladi z naslovom So Far: The First Ten Years of a Vision (Apple Computer Tenth Anniversary Publication).
VIR
1989 – Prenosni Mac, Macintosh Portable tehta 7 kil. Predstavi ga Jean-Louis Gassée, ki po odhodu Steva Jobsa iz podjetja Apple, prevzame razvoj računalnikov Macintosh.
Microsoft izda Office 1.0 za Macintosh računalnike. Tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, kupi prva dva Macintosh računalnika za svoje osebje. Cena za enga, po navedbah osebja, naj bi bila primerna ceni takratnega Renault 4 (katrca). Kasneje se število povzdigne na okoli 140 Mac računalnikov. Uporabljali so jih najprej v razvoju pri izdelavi registracijske dokumentacije nato pa še v oddelku za pripravo embalaže. Na začetku so jih uporabljali kot samostojne mašine oziroma delovne postaje, kasneje so jih povezovali preko Apple talk protokola v lokalna omrežja, običajno omejena na oddelek ali službo.
1990 – Cenovno dostopnejši modeli Macintoshev, Macintosh LC, IIsi in Classic. Standardni zvočni vhod in izhod na vseh Macitnosh računalnikih. Računalnik Macintosh IIsi postane priljubljeno orodje poeta in novelista Charlesa Bukowskega.
VIR
1991 – Ustanovi se družba Jabolko d.o.o.. Apple predstavi operacijski sistem System 7.0, PowerBook linijo prenosnih računalnikov, in Macintosh Quadra profesionalne računalnike. Iz vesoljskega vozila Shuttle STS-43 Atlantis s pomočjo Macintosh Portable iz vesolja pošljejo prvo elektronsko sporočilo na zemljo.
Apple promovira Mac računalnike po evropi. V reklamnem spotu sodelujejta umetnik Javier Mariscal in glasbenik Jean-Michel Jarre.
1992 – Apple predstavi prvo ergonomično tipkovnico za Macintosh računalnike in QuickTime multimedijski predvajalnik. Prvi poizkusi Appla s hibridno prenosno / stacionarnimi računalniki – PowerBook Duo z Duo Dock postajo.
1993 – Macworld Tokyo, John Sculley predstavi – The 10 Millionth (deset miljonti) Macintosh – ColorClassic.
Apple predstavi Macintosh Performa računalnike s standardno vgrajenim CD-ROM pogonom. Predstavijo tudi računalnike z avdio/video razšeritvenimi karticami (Quadra, Centris – AV modeli).
1993 – Marko Kumar v učbeniku Tehnologija grafičnih procesov napove; “Okoli leta 2000 bo tržišče obvladal izjemno zmogljiv, standardiziran, predvsem pa vsakomur dosegljiv računalnik “Apple-PC”: 1000 MB delovnega spomina (RAM), 10 GB (giga byte) zunanjega spomina in 1000 mikro procesorjev. Zaradi navedenega bodo vse večji delež v reprografskem procesu opravili naročnik, založnik, avtor ali po njihovem naročilu grafični oblikovalec.”.
VIR
1994 – Janez Starc postane Macuser, saj dobi svoj prvi Mac računalnik Macintosh LC s 4 MB notranjega pomnilnika RAM in 40 MB trdega diska, ki poganja Macitnosh System Software 7.0.
Italijanski filozof in esejist Umberto Eco, v kolumni Sveta vojna, Mac proti PC-ju, označi Mac uporabnike kot katoličane, DOS uporabnike pa kot protestante.
VIR
1994 – Macintosh preide iz družine procesorjev Motorola 68000 na PowerPC, ki je razvoj naveze Apple-IBM-Motorola. Prihod prvih PowerMacintosh računalnikov (PowerMac 6100, 7100 in 8100). PowerBook prenosni računalniki predstavijo drsno ploščico (touchpad), ki postane standard za vse prenosnike. Predstavijo tudi FireWire vmesnik in Sytem Software 7.5.
VIR
1994 – Samo Resnik v Tribuni objavi članek, Moj ljubi ogrizek.
“Najbolj zanimivi dobroti, ki sem ju kdaj vtaknil v usta, sta bil dva zmrznjena jabolčna ogrizka na vrhu Ben Nevisa na Škotskem. Najbrž je pomagalo, da sem tistih pet dni hribov od Glasgowa mimo Loch Lammonda do Fort Williamsa preživel v glavnem ob pol kile pri nekem parkirišču najdenega kruha in eni najdeni čokoladici, a ogrizka sta bila vseeno delicious. In tudi svojega Maca imam rad. Oba svoja Maca. Z Macom (kot se splošno reče računalniku Apple Macintosh, oziroma “jabolku”) živim že četrto leto. Najprej je bil to stari ex-Bavčarjev Mac Plus brez trdega diska, ki se z zunanjim diskom še potika nekje po ŠOU. Potem moj lastni Mac Classic 4/40, ki ga sedaj večinoma posojam, in končno prikompenzirani PowerBook 160 4/80. Znano je, da se ljudje v Mace zaljubijo in da je ljubezen slepa, a ni mi nerodno. Z amigo ali atarijem nisem delal, s PC-jem se srečujem na Tribuni, a Slovenija je itak PC-country, IBM-land. Strinjal se bom, da je za skromne uporabnike najboljši 286 iz druge roke, če je le ekran dober. Na Tribuni ga imamo, zakompenziranega od Gambita, in ker je ekran dober, je stvar prav uporabna. Tistim, ki kupujejo nov računalnik, pa bi vseeno priporočal v premislek Maca. … Oh, še to. V PC-land SLO se praktično vsi Mac userji poznamo med sabo. To je izbrana družba, z nekaj črnimi ovcami seveda. It‘s a mark of distinction. I wouldn‘t change. Sorry, chaps. V tem je Mac pač podoben spačku ali MG B.”.
VIR
1995 – Prvi PCI PowerMac računalniki.
1996 – Apple predstavi sistem 7.6 imenovan Mac OS 7.6. Microsoft izda Internet Explorer for Mac. Izide prvi slovenski časopis MACcajtng, v beta različici.
VIR
Triumph Of The Nerds, Eden boljših dokumentarcev avtorja Robert X. Cringelja, ki govori o razvoju Silicijeve doline, računalnikih in naključnih imperijih.
VIR
1997 – Podjetje Apple praznuje 20 let, predstavijo 20th Aniversary Macintosh-a. Prihod prvih PowerMac računalnikov s procesorjem G3 in operacijski sistem Mac OS 8.
VIR
Glasbena skupina Radiohead izda album OK Computer. Pesem Fitter Happier zrecitira računalnik Macintosh.
VIR
Izide knjiga Appledesign, industrijsko oblikovanje podjetja Apple z izrednimi fotografijami prototipov in izdelkov oblikovalske ekipe.
VIR
1998 – Prvi Apple gigantski plakati po Sloveniji, kjer Jabolko promovira nov iMac računalnik. Disketni pogon se počasi poslavlja od Apple Mac računalnikov. V uporabo prihaja novo vodilo imenovano USB, ki je serijsko vgrajeno v vse računalnike iMac. Operacijski sistem Mac OS 8.1.
VIR
1999 – iBook prenosniki z vgrajenim brežičnim vmesnikom (Airport). Blue&White PowerMac G3 in iMac v pet različnih barvah (Strawberry, Blueberry, Lime, Grape in Tangerine). Programska oprema FinalCut Pro, Mac OS 8.6. Proti koncu leta Mac OS 9, iMovie in PowerMac G4.
Film Pirati Silicijeve Doline prikazuje rivalstvo med Stevom Jobsom in Billom Gatesom ter zgodovino razvoja osebnega računalništva.
VIR
2000 – Izide Mac OS X Public Beta, Steve Jobs predstavi PowerMac G4 Cube
VIR
Glasbeni umetnik Jean Michel Jarre izda album Métamorphoses, celoten izdelan s programskim orodjem ProTools za Macintosh. V pesmi Love Love Love uporabi Macov sintizeran govor, v pesmi Bells pa zagonski zvok Macintosh Quadre, ki je bil leta uporabljen v napovednih špicah Vala 202.
2001 – Mac OS X 10.0, iTunes, iDVD, iPod, PowerBook G4, PowerMac G4 s kombiniranim CD, DVD pekačem.
Francoska glasbena skupina AIR izda album 10 000 Hz Legend, v pesmi How Does It Make You Fell uporabijo sintizeran govor z Mac računalnika.
2002 – Jonas Žnidaršič preskoči na Mac OS X 10.2 in postane veliki Apple zagovornik. Prvi XServe strežniki, iMac G4, s premikajočim LCD zaslonom.
VIR
2003 – Apple predstavi svoj brskalnik Safari, Mac OS X 10.3, najhitrejši osebni računalnik PowerMac G5. V Sloveniji Matic Bitenc s skupinico zanesenjakov ustanovi spletni forum Jabuk.net. Teme na forumu nanesejo tudi na ustanovitev društva, ki pa se nikoli ne uresničijo, čeprav se peščica zanesenjakov nekaj let zbira na Jabuk mitingih.
2004 – Mac praznuje 20 letnico, Vladimir Djurdjič za revijo Monitor napiše odličen članek, Vse najboljše za rojstni dan, Mac.
“… Razlogi za velik in dolgotrajen uspeh ležijo v različnih elementih, ki zaznamujejo računalnike Macintosh. Maci so posebneži navzven in navznoter, saj je oblikovanje vsaj tako pomembno kakor sama tehnologija. Pa tudi s tehnološkega zornega kota so zlasti v zadnjih letih Maci še naprej avantgardne naprave, ki uvajajo nove in nove sestavine. V zadnjih letih so tako prvi med osebne računalnike uvedli zapisovalnike DVD, hitre vmesnike (firewire, Wi-Fi,…) in v zadnjem letu tudi 64-bitno računalništvo na mizi. Pogosto je v ospredju tehnična odličnost, pred racionalno kombinacijo opreme in cene. Na prvem mestu je uporabnik, ne pa korporativna logika in proračun. Prav zato je Mac daleč bolj uspel kot osebni računalnik za domačo rabo in na nekaterih vertikalnih področjih (založništvo, oblikovanje, video, glasba…) kakor pa kot delovna postaja za poslovno rabo v podjetjih. Težko boste videli uporabnike Macov, ki bi te računalnike pretežno uporabljali za knjigovodstvo in računovodstvo. Zato pa jih boste našli v domala vsakem oblikovalskem in glasbenem studiu. Pa še marsikje drugje. 20 let obstoja Macintosha je zaznamovalo tudi večno tekmovanje z računalniki PC, zlasti v obdobju, ko je tudi ta konkurenčna platforma dobila grafični vmesnik in miško. Prav ta preobrat modelov PC je pomenil zmagoslavje koncepta osnovnega Macintosha, ki pa ga je Applu uspelo le delno unovčiti. Žal se je še enkrat pokazalo, da na koncu ne zmaga tisti, ki je bil prvi, temveč tisti, ki zna stvar najbolje posnemati in najceneje proizvesti. … Kot smo že večkrat zapisali, je uspeh računalnikov Mac nekoliko zaobšel Slovenijo. Apple je sicer pri nas navzoč že vrsto let, a predstavlja še manjšo nišo kakor drugod po Evropi, kaj šele v ZDA. Razlog gre iskati predvsem v razmeroma slabi distribuciji in majhnemu vložku v trg (Slovenija je pač majhna). Dejstvo je, da je Applu v zadnjih letih zopet uspelo doseči položaj, ki ga je imel v osemdesetih in začetku devetdesetih. Podjetje je vnovič v ospredju in do neke mere diktira tehnološki razvoj. Lep dokaz v zadnjem času je storitev za prodajo digitalne glasbe iTunes, ki kaže celotni industriji, kako se temu streže. Ambicije podjetja pa so še večje, saj si želijo uspeti tudi na poslovnem področju, pri strežnikih, pomnilniških sistemih in sodobnih omrežnih tehnologijah, kot je razpredeno računalništvo. Osebno se mi zdi zelo pomembno, da je Apple s svojim 20 let starim Macom dokazal nekaj pomembnih stvari. Kot prvo nedvomno to, da tehnološki napredek še vedno šteje in ni vse samo povezano z izrazi, kot so ROI, TCO in drugi poslovno usmerjeni merilniki. In kot drugo, da lahko dobra platforma v računalništvu preživi precej več časa, kot si morda predstavljamo. 20 let je skoraj “geološko” obdobje v računalništvu, leta 1984 pa se najbrž tega ni nihče nadejal. Tretja pomembno spoznanje pa je, da je v sodobnem svetu še vedno dovolj prostora za “drugačne” izdelke in uspeh ni nujno vezan na najbolj razširjeno tehnologijo. Dokler bo tako, bo računalništvo še vedno zanimivo področje, polno sprememb. Torej, vse najboljše za rojstni dan, Mac, in na naslednjih 20 let!”.
VIR
Na Macworld konferenci v San Franciscu, Steve Jobs v obeležitev 20 letnice, predstavi reklamo 1984, ki je takrat napovedala prihod računalnika Macintosh, ampak z manjšo predelavo. Dekle, ki teče in vrže kladivo v Big Brotherja, za pasom nosi iPod predvajalnik.
2005 – Apple predstavi najcenejši Macintosh, Mac mini za ceno 499 dolarjev. Bivši razvojni inženir računalnika Macintosh, Andy Hertzfeld izda knjigo z naslovom Revolution in the Walley, v kateri opiše začetke projekta Macintosh. Nekaj poglavji iz knjige je dostopnih na njegovi spletni strani folklore.org.
2006 – Drugi prehod. Mac zapusti platformo PowerPC in preskoči na družino procesorjev INTEL.
2007 – Marko Crnkovič v svojem blogu omeni, da je že dolga leta zvest uporabnik računalnikov Macintosh. “Kot Mac user (z nekaj PC intermezzi) od leta 1993 — Macintosh Classic II, PowerBook 5600, PowerMac G3, iBook, PowerBook G4 — sem ne le vajen preprostih aplikacij, počiščenih desktopov, čednih ikonc, logičnih bližnjic in vrhunskega industrijskega dizajna, temveč mi vse to pomeni tudi pomemben argument, da napravo sploh uporabljam.”.
VIR
Denis Oštir, poznavalec IT tehnologije v Dnevnikovem objektivu napiše članek z naslovom Zabaven drugačnež. Avtor označi Macintosh računalnike kot emocijonalno izbiro. Predvsem pa, zaradi posploševanja, razvrednoti vlogo uporniškega gospoda v črnem puliju Steva Jobsa pri izdelavi računalnika Macintosh, kar je docela napačno. Še več, celotno ekipo in inženirje, meni kot poznavalcu nedopustno, obdolži za kopiranje Xerox vmesnika. Ni mi poznano niti to, od kje so v članek prišli kikibiti, ki so prisotni tako na spletu, kot v tiskani izdaji članka. Je bil to lapsus ali neznanje?
“Čeprav macintosh večina danes povezuje s predsednikom Applove uprave, uporniškim gospodom v črnem puliju in kavbojkah Stevom Jobsom, je bila v njegova vloga pri oblikovanju in izdelavi prvega macintosha v resnici zanemarljiva, saj se je projektu pridružil šele v sklepni fazi in ga takoj po predstavitvi maca zaradi spora z vodstvom podjetja tudi zapustil. Pravi oče macintosha je Jeff Raskin, ki je leta 1979 v Applu predstavil idejo o enostavnem in poceni domačem računalniku, v nasprotju z dragim in zmogljivejšim računalnikom projekta Lisa, s katerim se je v tistem času največ ukvarjala Applova ekipa. Po inženirju Burellu Smithu je v ekipo zvabil še šest inženirjev, ki so do leta 1980 že izdelali prve matične plošče za novi računalnik. Smithova plošča je procesorju omogočala kar osem megahercev hitrosti, podpirala prikazovalnik s razločnostjo kar 384×256 točk, poleg tega pa je bilo mogoče z zelo malo dela računalnik z osnovnih 128 kikibitov nadgraditi na 512 kikibitov. … Računalnik je poleg strojne potreboval tudi programsko opremo, ki jo je Jobs dobil pri podjetju Xerox PARC. V zameno za nekaj opcijskih pogodb za Applove delnice je ideje o grafičnem vmesniku (GUI) iz Xeroxovega sistema Alto prekopiral in z inženirji naredil operacijski sistem System Software. … Kljub temu odločitev za maca še vedno ni racionalna, temveč emocionalna. Četudi Apple vztraja, da so njihovi računalniki varnejši, boljši, prijaznejši, bolj zanesljivi, bolj učinkoviti in konec koncev lepši, ne more nihče zanikati, da so uporabni tako kot avtomobil z volanom na desni v osrednji Evropi. S takšnim avtomobilom se je sicer povsem mogoče voziti, a je vožnja z njim nočna mora. Tako kot je nočna mora uporabljati maca v svetu, ki je izbral drugačen standard. A to ne pomeni, da mac ni dober računalnik. Je celo odličen, predvsem pa, kot je nekoč Jobs navrgel Michaelu Dellu, ni dolgočasna siva škatla.”
VIR
2008 – Izide dokumentarec Welcome To Macintosh, zabaven pogled zanesenjakov z Apple Macintosh izdelki.
VIR
2009 – David Praznik začne s projektom Jabolko.org, katerega namen je združevanje Apple uporabnikov Slovenije, ustvarjanje skupnega mesta za objavo poučnih člankov ter opazovanje uporabnikov v Sloveniji. Skupaj z ostalimi soustvarjalci ustanovi in uradno registrira Društvo Apple uporabnikov Slovenije Jabolko.org, ki je bilo eno redkih uradnih registriranih organizacij z angleško besedo Apple v imenu.
Macheads je še en dokumentarec o zasvojencih in zanesenjakih z Macintosh računalniki, podjetjem Apple in Stevom Jobsom.
VIR
2011 – Janez Janša ob smrti Steva Jobsa: “V Slovenski zgodovini imata Steve Jobs in prvi računalnik Macintosh posebno mesto, saj je načrt za obrambo Slovenije nastal na prvem prenosnem Mac-u. Macintosh je odigral veliko vlogo tudi v času Slovenske pomladi. Sporočila Odbora za varstvo človekovih pravic so bila napisana in natisnjena na Macintosh-u pa tudi Pisateljska ustava, ki je predhodnica današnje Ustave RS, je bila postavljena za tisk na Macintosh-u. Načrt za osamosvojitev Slovenije je obstajal samo v elektronski obliki, kar je bilo takrat pri nas zelo redko. Janez Janša je ob tem dejal: »Ko smo načrt predstavili razširjenemu predsedstvu, ki je potem na podlagi tega načrta sprejel smernice za obrambo države, je bilo to predstavljeno samo preko projekcije iz tega računalnika. Načrt se do konca vojne nikoli ni natisnil. S tem je bilo zagotovljeno, da nihče ni ni imel tega načrta«.”
VIR
Izide uradna biografija Steva Jobsa, ki jo napiše Walter Isaacson. V njej lahko preberete podrobnosti o nastanku podjetja Apple in sami izdelavi računalnika Macintosh.
VIR
2013 – Izide knjiga ICONIC, s slikami Macintosh prototipov in izdelkov podjetja Apple.
VIR
2014 – 24. januar – Mac praznuje 30 let. Apple prodaja Mac Pro računalnik z več kot 400x hitrejšim taktom procesorja z več jedri in z 10,000 krat več pomnilnika RAM.
25. januar – V Kaliforniji v centru Flint, prvotna razvojna ekipa Macintosh računalnika v sodelovanju z muzejem zgodovine praznuje *Macintoshevo 30. obletnico.
VIR
Med drugim, bodo na srečanju: Prvi investitor in predsednik Appla (1981-83) Mike Markkula, uslužbenec številka 12, prijatelj Steva Jobsa, Daniel Kottke, žurnalist Steven Levy, uslužbenec številka 6, avtor programa MacWrite, Randy Wigginton, član razvojne skupine Macintosh, kasneje član podjetja NeXT, George Crow, inženir in poznavalec grafičnih uporabniških vmesnikov Larry Tesler, avtor Finderja, Bruce Horn, industrijski oblikovalec, Jerry Manock ter ostali člani Rod Holt, Bill Fernandez, Donn Denman, Bill Bull, Bob Belleville, Debi Coleman, Larry Kenyon in mnogi drugi.
