Prejšni teden sva se z Janezom mudila pri Jonasu, kjer smo razvili dolgo, a zanimivo debato o Applu, filmu, zgodovini in šahu. Poglejmo, kaj nam je zaupal.
Igralec, televizijski voditelj, bloger, ljubitelj digitalne tehnologije in odličen pripovedovalec.
Kdo je Jonas?
Obiskoval je gimnazijo Ivana Cankarja (današnja Gimnazija Jožeta Plečnika v Ljubljani), kjer je obiskoval program z več matematike. Na republiškem matematičnem tekmovanju srednješolcev se je uvrstil na 2. mesto, visoko mesto je dosegel tudi na državni (jugoslovanski) ravni. Zaradi prevelike količine neopravičenih ur se je moral prepisati na Gimnazijo Vič, kjer je maturiral. Septembra 1981 se je vpisal na FMF, a je študij matematike kmalu obesil na klin. Diplomiral je iz dramske igre na AGRFT. Medijskemu občinstvu je najbolj poznan kot sodelavec Radia Študent (priljubljene interpretacije Shakespearovih tragedij), Radia Gama MM (voditelj v vlogi alter ega Tonija Božanskega), RTV Slovenije (voditelj oddaje Videošpon, od leta 2007 Milijonar z Jonasom) in POP TV-ja (Brez zavor, Lepo je biti milijonar). V svojem življenju se je ukvarjal z različnimi stvarmi: računalništvom, glasbo (interpretacija skladbe Samo ti z Vladom Kreslinom), je kvartopirec in igralec biljarda. Med leti 1992 in 2005 je imel biljardni klub v Ljubljani. V začetku devetdesetih je imel kratek čas revijo Ž. Je 14-kratni dobitnik viktorja, edine slovenske nagrade za dosežke v medijih in popularni kulturi, s čimer trdno drži prvo mesto med vsemi dosedanjimi nagrajenci. (vir: Wikipedia)
Na tvojem zapuščenem blogu Zapisi lahko zasledimo, da si bil ljubitelj digitalne tehnologije že od nekdaj. S švercanjem kaset iz Trsta za računalnike ZX Spectrum in usposabljanju tiskalnikov za pravilno rabo šumnikov, v samem začetku razpona domačih hišnih računalnikov v začetku osemdesetih lahko začutimo tvojo strast do tehnologije. Kaj te je k temu pritegnilo?
Hm, ne vem zakaj prav računalništvo, ker tam ni bilo profita pri ženskah (nasmeh). Po navadi kot mulc iščeš nekaj kar dekletom ugaja, recimo kitaro. Se pa spomnim članka v nekem časopisu okoli leta 80 ali 82, kjer je bil na zanimiv način predstavljen računalniški jezik Basic. Prikazane so bile vrstice kode 10 PRINT “NEKAJ”, 20 GOTO 10 in po tem je bila neka “FOR” zanka ter en “IF” je bil vmes. In ko sem to videl, so mi te štiri vrstice kode odprle razumevanje računalnikov. Pred tem sem računalnik dojemal po filmsko. Po tem sem si zaželel Sinclair ZX81 z 1 kilo rama, kjer se pa spomnim, da ni bilo denarja za 16 KB RAM-a, ki je bil že dodatek. Takrat sem naredil igro podobno kot je igra na zatiče z barvnimi kombinacijami in tako se je začelo.
Podobna zgodba se zgodi nekaj let kasneje, ko za Mac OS X prirediš tabelo znakov za Mac tipkovnice, ki takrat še niso bile prirejene QWERTZ razporeditvi tipk. Ali z enako strastjo na tehnologijo vplivaš še danes?
V bistvu ni nikoli bil načrt, da bi jaz vplival na ljudi. Naredil sem to, kar sem sam potreboval. Takrat, ko sem igral poker, sem bil tri leta na Windows OS in sem trpel kot žval. In ko sem prešel na Mac-a, me je pa motila njihova rešitev, ki takrat ni funkcionirala. Ob nakupu so trgovci dali zraven disk za slovenske črke s slovenskimi fonti, a je bilo to vse skupaj za en kurc in je bilo narobe. Zato sem zadevo uredil sam in rešitev, ki je občasno še vedno aktualna, tudi javno objavil.
Poznamo te kot prvega, ki je v Sloveniji začel uporabljati blog, podcaste in radio (wiki: blog, podcast). Je bila popularizacija teh dveh načinov komuniciranja pri nas zgolj naključje ali si vedel, da se bosta zaradi tvojih projektov razširili?
To je prišlo v obdobju nekega dolgčasa, ker takrat nisem imel kaj za početi. Pravzaprav sem moram vprašati, zakaj tega ne počnem več? Nekako pozabiš… recimo radio v živo mi je bil sploh zanimiv, čeprav poslušalcev ni bilo več kot cca 100. Vedno se kaj dogaja in v komentiraš na twitterju in je super. Moram to ponovit, ker je super za vajo. Takrat sem vadil za projekt Moja dežela, pripravljal sem se za stand-up, ker pred tem še nisem nastopal v stand-up, sedaj pa. Pa tudi dobro muzko sem vrtel. Bom še ej, dobro da si me spomnil.
Vrnimo se nazaj v osemdeseta, ko je bilo piratstvo programske opreme dober posel. Celo na Radiu študent ste takrat preko radijskih valov pošiljali računalniške zvoke, kjer smo si uporabniki lahko igre ali programe zapisali na kasetnik. Meniš, da se uporabniki počasi začenjamo zavedati, da piratizacija programske opreme, avdio in video posnetkov ter ostalih avtorskih izdelkov ni OK?
Nisem še povsem prepričan. Všeč mi je bil koncept, saj kot socialistična mladina copyrighta nismo poznali in celo vzgajali so nas tako, da knjige ni sramota ukrast. Knjiga, nekaj kar je tako dobrega, pripada svetu, vsem nam. Enako tudi software. A veš, tisti, ki res imajo nekaj za ponuditi v obliki programske opreme ali knjig oziroma česarkoli, nekako vedno preživijo, za ostalo me pa ne moti, če crkne. Na to gledam mal cinično. Jaz za programsko opremo plačujem, a ne iz nekih filozofsko-etičnih razlogov, ampak iz čisto preprostih in praktičnih razlogov. Sem že kdaj ukradel kakšen software za katerega mi je bilo smešno, da bom dal cekine, če ga potrebujem samo danes popoldan. Na mojem Mac-u ne moreš najti softwera, ki ga nisem plačal, ker se je samo sčistilo. Hvala Applu za to in za App Store. Za Pixelmator, a razumeš … za software, ki ima končno neko pošteno ceno. Res, lažje dam kartico, kot da se zajebavam s serijskimi številkami. Tudi ta velik korak no more upgrades ne smemo prezreti! Proizvod je proizvod in če želiš nadgrajevat, mu daj drugo ime. In to je naredil Apple, ko si nihče drug ni upal. Ko si kupil recimo Pixelmator, si ga kupil za zmeraj. Vključno z nadgradnjami in to je res dosežek.
Apple je glede softwarea uporabil odlično orožje. Cene so spustili in kaj boš to piratiziral. Dokler so pa cene visoke, recimo za en Office, ki te skoraj prisilijo, da ga moraš kupiti pa ni OK. Če je lahko Apple sam zreduciral ceno Final Cut Pro iz jurja dolarjev na 300 jebenih, pote lahko to stori tudi Adobe. Drugače Adobe programske opreme nisem nikoli uporabljal in tudi nimam potrebe po njem, zato mnenja o Creative Cloud ne morem ponuditi. Sicer pa je takole: “če rabiš za zajebancijo pa za študij al pa za nalepke obesit, spizdi softver. Če mislš pa z njim cekine vlečt, ga pa plačej.”
Moteče je, da uporabnik z nakupom glasbe ali iger v App Store ni njihov lastnik in jih ne more podariti ali prodati drugi osebi. Vezane so na njegov Apple ID. Kaj meniš o iTunes oziroma App Store zaprtemu sistemu in kaj bi spremenil, če bi lahko?
Zaenkrat si mi predstavil problem, ki ga dosedaj nisem poznal. Oh, zdej se bom pa sekiral, zakaj si mi sploh povedal? (smeh).
Kupuješ tiskane knjige ali e-knjige preko tablic Kindle oziroma iPad? Nekoč si omenil, da vonja tiskanih knjig ne boš prav nič pogrešal. Še vedno meniš, da je to prihodnost in da bo e-knjiga izpodrinila tiskano?
Tiskane knige še vedno kupujem, recimo sedaj, ko se s šahom ukvarjam. Včasih je kakšna stvar bolj priročna, ker jo je priročneje brat v tiskani obliki ali pa sploh ker je ni v digitalni. Ta dva medija sta si sedaj nekako enakovredna in osebno gledam samo še na ceno. In če je cenejša recimo na papirju za 5 evrov, jo bom kupil. PDFjev pa ne kupujem, jih pa od kje zloadam. Ampak to je bolj zasilno.
Pojdimo nazaj v devetdeseta, ko si izdajal svojo revijo Ž (top za tiste čase :)). Zanimivo je, da te takrat nista zanimala niti Windows niti Mac OS, ampak si uporabljal NeXTSTEP računalnik in programsko opremo. Kaj je takrat imel NeXTSTEP boljšega v primerjavi z Win in Mac okoljem?
Mi smo bili poskusni zajčki in Revija Ž je bila poskusno ustanovljena, kjer smo naredili vse na kompjutorju (NeXTSTEP), a zadnji korak je bil vedno na Mac-u. Članke smo nosili na disketah ali pa se jih je imejlalo in tudi vsa ostala organizacija, lektura, prepošiljanje in podobno, je bilo digitalno. Na koncu je to prejel Zvone Kukec, ki je bil dizajner in je Ž postavil na NeXTu. Spomnim se, da je bil zelo bugy software, a je postavil cel prelom. Žal pa je bil Ž preveč subverziven in takrat je bila v igri tudi Antena. Anteno si lahko pokazal mami, Ž-ja pa žal ne. Še vedno hranim celo zbirko, nekaj pa Ž-jev pa je na voljo tudi tukaj. Če bi takrat vedel, da Ž-ja ne moreš poguglat, cajtngu ne bi dal nikoli tako ime (smeh).
Omenil si, da te je Mac začel resno zanimati šele s prihodom Mac OS X Jaguar 10.2. Zakaj šele takrat?
OS 9 nisem mogel niti prebavljat. Ko pa je Apple kupil NeXT… se spomnim, da se je nekoč pojavil na NeXT-ovi uradni strani Apple logo, sem si pa rekel, kaj je to? Sem prav spremljal in se počutim, kot da sem bil zraven, da vem kaj se je takrat dogajalo in je dober filing, ko gledaš nazaj. Steve Jobs pa to. In po tem je bil pa Jaguar, se spomnim, ko ga je Jobs prezentiral v videu iz Macworlda in kar je on tam pokazal je bilo meni “o ho, to pa že več ni šala”. Zelo uporabno.
Po prehodu na Mac OS X si postal dokaj zvest Apple uporabnik. Ko si potoval po Ameriki, si kdaj obiskal Macworld dogodek ali morda celo srečal Steve Jobsa v živo?
Ja, 2004 se mi zdi oziroma takrat, ko je bil predstavljen Safari. Sedel sem v deseti vrsti in se spomnim tistega vzdušja, tisti sunek, ko ne pričakuješ. Vaau, Safari! Svoj brkljalnik od Appla! Nihče ni niti upal prosit Apple, da bi naredili brkljalnik, ker je takrat bil (Internet) Explorer car, ampak kurčev. Logo se je pokazal gor, tisti kompas. Ha! Jobsa nisem srečal (razen na odru) in zame takrat niti ni bil taka ikona. Kaj naj mu pa rečem? Kje je smisel? Če bi pa prišel sem k meni, bi mu pa pripravil čevape ta boljše, vsa čast. Vem, da jih nebi jedel, ampak tko, ne bom pa jaz zdej k njemu hodil in se silil. Edini razlog bi bil le to, da se bi doma hvalil, da sem z njim govoril. Ne moreš morit takih ljudi. Kot Iris Mulej, ki se je zraven PSY-a slikala, objavila na netu in se je kasneje izkazalo, da sploh ni bil on, ampak en imitator (smeh).
Si zgolj uporabnik ali tudi zbiratelj tehnoloških naprav? Imaš še kakšno staro napravo, ki ti je posebej pri srcu?
Imam jih še nekaj, ampak ne zaradi tega, da bi jih čuval. Enostavno se jih ne morem znebiti. Nimam srca, da bi stran metal in potem se nabere. Zadaj v garaži imam še enega “bondi” iMaca, potem še enega bež PowerPC Mac-a, na katerega sem naložil Linux in naredil server. Še vedno dela k svina. Ta je najstarejši Mac, ki ga še imam. Imam pa prvega iPhona, ki se mi je sicer polomil in sem ga odprl, ampak okostje je še doma. Prvega je bilo potrebno še Jailbreakat. Jaz sem takoj vedel, da je prvi iPhone revolucija. Tisti prvi teden sem prišel k Crnkoviču na obisk in mu kazal iPhone, ampak on je rekel “ah to je brez veze … – … Nokia”, in je tako nos vihal še en let in pol. Potem, ko so pa prišle aplikacije, razni programi, pa ni mogel več, je takoj prešaltal. Vest je začela z nekim investitorjem, ki se je kasneje izakzalo, da nas vse hoče nafukat in smo se morali na hitro, v enem tednu osamosvojiti. Vse te stare Mac-e, ki sem jih v garažu našel, smo uporabili. Za tekste pisat so bili dobri. Ja, celo pisarno smo opremili z enimi šestimi Mac-i, tri minije smo kupili na brzino in tako je Vest preživela za dve leti ali tri leta, pol je pa vse skupaj crknilo, ker nas je Janša ubou.
Nekoč si predlagal ogled Cringleyevega dokumentarca Triumph Of the Nerds, prav tako Hertzfeldovo knjigo. Imaš še kakšen predlog za ogled ali branje?
Cringlej je zelo spreten, simpatičen in duhovit pripovedovalec, zato sem ga priporočal. Že dolgo nisem kupil kakšne knjige o zgodovini ali kaj podobnega. En čas me je zanimalo, pa sem jih nakupil ene par, recimo tisto The Cult Of Mac pa seveda Herztfeldovo, ker je najbolša, ker je bil zraven ampak trenutno je itak vse na spletu in lahko prečitaš. Knjiga je samo lepša. Kaj priporočam? Kaj o šahu :)
Film je tvoja strast. V projektu Prepisani (link), za katerega si napisal tudi scenarij, smo videli veliko product placementa Applovih izdelkov. Od kje ideja in kakšna je povezava Applovih izdelkov in likov iz 2. svetovne vojne, če je? Ali lahko pričakujemo nadaljevanje Prepisanih in kdaj? Lahko kaj več poveš o tem kaj lahko pričakujemo?
Kje ste videli product placement? Apple ni nič plačal. Niti centa nismo dobili za to. Za tisti denar, kar smo dobili od države in Planet TV, smo posneli dve nadaljevanji. Prvih 30 epizod in še drugi del do konca. Drugi del je še boljši. Pridruži se nam Gojc in tam se šele začne. Prvi del je samo ekspozicija, kjer vidiš, da se je nekaj zapletlo. V drugem delu se pa začne razvijat. Mirko iz gozda prinese krsto iz katere potegnejo Tita in ga oživijo. A kdo? Zidar, ki ima edini tehnologijo. In potem misli, da bo zavladal svetu … skratka, jaz si zelo želim. Edini problem je, da ni denarja, da bi se dorisala scena. Vse je namreč posneto na “green screen-u” oziroma zelenem zaslonu. Rabimo še ene 50 jurjev za dokončat. Datuma še ne vemo, se pa dogovarjamo. Bomo videli.
V filmu jOBS je Jobsa zaigral Ashton Kutcher in spada v kategorijo neodvisnih filmov. Posnet pa je še en film o Jobsu, za katerim stoji produkcijska hiša Sony. Si ju boš ogledal?
Mislim, da bo on (Aston Kutcher) zelo dober. Zna bit dober film. Sem si pa pogledal tistega na Funny Or Die pa mi ni bil všeč in ga nisem niti pogledal do konca. Sploh ne vem zakaj so ga naredili, če ni smešen. Kutcher bo pa dober. Mal ga podcenjujejo, a on je zelo resen igralec. Gledal sem nek film, neko dramo in je bil zelo zajeban kot igralec.
Trenutno vodiš tehnološke nasvete za mobilnega operaterja med katerimi so nasveti tudi za iPhone. So poteze podjetja Apple, trend-setterja, ki se po Jobsovi smrti očitno približuje konkurenci (večji iPhone, iPad mini, menda celo iPhone z barvnimi ohišji), pametne? Meniš, da bo Apple TV, ki ga lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti podobna evolucija okolja, kot ga je Apple ustvaril glasbeni industriji in zase?
Apple vedno preseneti. Mislim tudi, da je iPhone 5 predolgo bil načrtovan, da Jobs ne bi imel prstov vmes. A veš kolikokrat si je on premislil in prav je tako. Takrat je to veljalo (dolžina palca), danes pa to ne velja, ker je scena na svetu druga. Saj je fajn, da je dolžina palca merilo ampak mi je pa tudi všeč, da je malo večji ekran. Smo leta 2013 in tržišče je drugačno kot je bilo prej. In je možno, da bodo presenetili še z večjim, če folk to želi. Ampak ga bodo naredili tako, da boš kasneje videl, da si tudi to potreboval. Včasih zelo presenetijo, včasih pa prav nič. Ampak tudi za to je potrebno biti hvaležen, ker vidiš, da se ne zajebavajo in da naredijo ta telefon še boljši. To je bistvo. Prostora je za vse. Apple ne bi crknil, če bi Samsungu ratalo.
Apple TV že obstaja in rešitev bo verjetno zelo preprosta. Appi bodo tudi na Apple TV-ju in eden od teh appov bo Apple TV (ki je v bistvu kot iPhone brez zaslona, saj je praktično vse isto). Bong! In zadaj boš imel priključek za anteno in boš lahko gledal kar pač gledaš doma. Menim da TV-ja z zaslonom ne potrebujejo, saj to delajo drugi. Lahko pa tudi. Je vse odvisno od dobaviteljev in cene panelov. A veš, nikoli ni samo, kaj je dobro za tehnologijo, zmeraj je v ozadju tudi biznis. Oni ne spreminjajo sveta, da bo nam lepše, ampak zato ker se njim splača. Vseeno mi je kakšen poslovni model imajo. Če imajo ta namen, da je nam lepše potem hvala bogu. Life is easier on the Mac.
Kaj pa slovenski jezik? Slovenski zastopnik podjetja Apple je zatrdil, da ima Apple na področju bivše juge daleč največjo prodajo v Sloveniji. Kdo je po tvoje odgovoren, da smo kljub podprtosti v App Store, še vedno nevidni glede lokalizacije sistemskega jezika v OS X in z njim povezanimi programi? Hrvaška in Srbija sta že obe podprti.
Zaradi standarda še vedno nimamo. Sploh ni potrjen mednarodni standard za slovensko tipkovnico. Tako sem jaz slišal od Miloša. In dokler tega ne bo država potrdila, se Apple s tem ne bo ukvarjal. To je problem. Apple ne bo čakal, da bo nekdo na našem ministrstvu potrdil neko drugo shemo in da bodo potem oni popravljali. Banalne zadeve. Koliko časa smo morali čakat samo za muziko v iTunes? Zakaj? Zaradi SAZAS-a.
Čeprav se je pred leti začela manija nakupov z Mac mini-ji in iMac-i, saj so jih podjetja masovno kupovala tudi zaradi imiđa, so ponudniki bančnih storitev v Sloveniji še vedno mnenja, da je Mac uporabnikov premalo. Ob zagonu aplikacije ene od bank se pojavi celo slikca z iPhonom, čeprav je za zagon programa nujno potrebno imeti Windows OS. Kako ti rešuješ omenjeni problem, imaš PC-ja ali Windows OS zaganjaš virtualno? Bi lahko podal kakšno mnenje glede neodzivanja slovenskih bank?
Za ProKlik uporabljam VMware emulator. Enostavno je pretvegano za tak sistem, da bi ga spreminjali. Morali bi vse podret, pa na novo narest. Kar so naredili je neka stara tehnologija, za katero nihče več ne ve kako in kaj. Verjetno bi še vedno delovala na Windows NT. Programerji, če so bili dobri so že zdavnaj odšli v Ameriko ali pa jih morda ni več. Noben se več ne more dotikat te kode. Je pa res usodno. Z denarjem se ne moreš zajebavat.
Zadnja leta si aktiven pri igranju šaha. Lahko kaj več poveš o projektu bestchessmenever.com? Igraš zgolj analogno ali tudi digitalno (kateri app)?
Šah me je začel zanimat, ker ga 50 let prej nisem igral. Zdaj me to tako fascinantno zanima, da sem si kupil knjige, potem sem hotel imet še figure. Sem si rekel, da če že resno mislim, si moram kupiti najboljše figure. Tako sem na spletu iskal, katere so najboljše, pa mi nobeden ni znal povedati. Tukaj sem videl priložnost in naredil svoje – slovenski izdelek. In so najboljše. Kupoval sem figure s celega sveta, jih preučeval, razrezal na pol, tehtal, prekucoval. Naredil sem robota, da prekucne figuro in zmeri pod katerim kotom je padla. Pa da so prav obtežene.
Šah igram tudi digitalno na spletu. Dva serverja sta dobra Chess.com in Chesscube.com. App je posledično tudi dober od Chess.com, saj igraš preko njihovih serverjev in igraš z ostalimi ljudmi. Če bi pa igral proti računalniku bi izbral Deep Green Chess, ki ima najbolj Applov dizajn in je najbolj eleganten, potem Hiarcs Chess Explorer ter TChess Pro.
Lahko za konec našteješ nekaj appov, ki ti lajšajo opravila in vsakdan (iOS, OS X)?
Applovi, ki so že integrirani v iOS, so najboljši. Reminders, Videos, Remote control za risanke zaganjat po hiši, ker imam Mac-e povezane in lahko od tukaj zaženem risanko v zgornji sobi. Pogosto uporabljam tudi Maps in Podcasts. Uporabljam še Evernote, DropVox je zelo dober, ker dela eno stvar. Keynote in Keynote remote rabim na nastopih. Shazam, kadar te zanima info o kakšnem štiklcu. Vine, LPP za avtobuse in pa igrice. iPhone uporabljam večinoma za telefonirat, drugače pa je iPad moja mašinca. Vedno kaj berem in tvitam, ampak ne s telefona. Na Macu pa največ uporabljam FinalCut Pro, Pixelmator, Reminders za opravila, Evernote, Coda 2, Hype, RapidWeaver za spletne strani, Sparrow za mejl, iStats. S časoma tako sfiltriraš, da imaš top applikacije, top utilitije. Top.
Viri:
- jonas.si
- Futer (blog)
- Twitter
- Zapisi (zapuščeni blog)
- Revija Ž
- Best Chessmen Ever
