Politika in računalništvo sta bila vedno povezana. Od starejših Apple navdušencev sem vedno poslušal, da naj bi prve Macintosh računalnike uvažala Igor Bavčar in Janez Janša. Ker pa je politika pri nas tabu tema, kaj več od govoric težko izveš. Poglejmo, kako je Apple prišel k nam.
Velebit Informatika
Prvi zastopnik za Apple v Evropi, poleg najstarejšega angleškega predstavništva, je bilo podjetje Velebit Informatika, ustanovljeno leta 1982. Kljub takratnim zakonom je Velebit imel ekskluzivno pravico za uvoz, s katerim je pokrival celotno Jugoslavijo. Vse do leta 1989 ni bilo možno biti prodajalec Apple-ove opreme, tako da je bil Velebit Informatika edini pooblaščeni prodajalec za cel jugoslovanski trg. Podjetje je imelo okoli 200 zaposlenih in je bilo del izvozno/uvoznega podjetja Velebit, ki je bilo specializirano za uvoz in izvoz državi nujno potrebnih stvari (od medicinske opreme, opreme za vojsko in policijo, do tiskarstva in aluminijastih folij za prometne znake in ostalo).
Znotraj Velebit Informatike je obstajal oddelek za osebne računalnike, katerega direktor je bil Zlatko Zanchi. Skupina Apple je štela šest ljudi. Med njimi sta bila Dragutin Gajski, ki je že takrat skrbel za prodajo ter Tomislav Vince, ki je skrbel za lokalizacijo programske opreme.
Za Macintosh računalnike se je zanimala jugoslovanska vojska, sekretariat za notranje zadeve oziroma milica (sedaj policija), razni inštituti ter časopisno-založniške hiše. Prav zaradi zmožnosti upravljanja računalnika z grafičnim vmesnikom in skupaj z uporabo laserskega tiskalnika, naj bi bil Mac takrat priljubljen v pisarnah. Velebit je nudilo šolskemu sistemu izredne ugodnosti, tako kot Apple v Ameriki, celo do 50-odstotni popust. Leta 1986 naj bi Apple IIc z monitorjem, disketno enoto, 128 KB RAM-a, tiskalnikom in lastno razvito programsko opremo URED (obdelava teksta, baza podatkov in računska razpredelnica) stal milijon jugoslovanskih dinarjev.
Mikrohit in Mikro Ada
V Sloveniji je delovalo podjetje Mikrohit, eno redkih, ki je imelo dovoljenje za uvoz računalniških komponent za PC-je iz Tajvana. V podjetju, katerega lastnik je bil palestinec Yusufa Alkhatiba so bili zaposleni takrat še neznani Janez Janša, Igor Omerza ter Igor Bavčar. Med letoma 1986/87 sta Igor Omerza in Janez Janša ustanovila podjetje Mikro Ada, ki je nastalo pod okriljem družbeno politične organizacije ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije). Mikro Ada se je ukvarjala s prodajo uporabne programske opreme domačih razvijalcev. Poleg tega se je ukvarjala z izobraževanjem in nudila tečaje za različno programsko opremo. Ada Graf, katere vodja je bil Igor Bavčar, se je ukvarjala z založništvom in grafično pripravo za tisk. Večina podjetji je za namizno založništvo takrat že uporabljala Macintosh računalnike (Iskra, Domina, PTT).
Mac Ada
Nekaj let kasneje, je na Parmovi ulici nastalo podjetje Mac Ada, katerega lastnik je bil Petar Pećina iz Zagreba. S svojimi navezami si je pridobil zastopstvo za Apple, ki ga ni bilo tako enostavno dobiti, kasneje pa ga je dobilo še podjetje Jabolko. Tako z Mikro Ado in kasneje z Mac Ado, je poslovno sodelovala Silva Predalič takratna partnerica Janeza Janše. Silva Predalič, kot predstavnica Mac Ade je sodelovala pri slovenjenju Mac OS sistema 7 v sodelovanju z Jabolkom, Fakulteto za računalištvo in svetom slovenske lingvistike.
Ada Orbita, Nova Orbita
Na isti lokaciji je neodvisno delovala Nova Orbita, prej Ada Orbita, ki se je ukvarjala s servisiranjem PC in Apple računalnikov, kasneje pa se je začela ukvarjati še z založništvom. Direktor Nove Orbite je Bojan Jovan, ki je poročen z Janševo sestro, hkrati pa je tehnični urednik slovenskega časnika.
Zanimivost
Ada je programski jezik, ki temelji na Pascal-u, razvit pa je bil konec 70ih let na ministrstvu za obrambo v ZDA. Program se imenuje po imenu Ade Lovelace (1815-1852) prve programerke v zgodovini, ki je prevedla članek italijanskega matematika Luigija Menabere, pri tem pa je dodala opis metode za izračun Bernoulijevih števil, kar se dandanes smatra kot zapis prvega programa.
