Rhapsody je poganjalo mikrojedro Mach na operacijski sistemski plasti BSD (na jedru 4.4BSD), objektno orientiranem programskem vmesniku Yellow box in združljivim okoljem Blue Box, ki je omogočalo poganjanje klasičnega Mac OS programja in Java Virtual Machine (programski jezik in računska platforma predstavljena leta 1995 pri podjetju Sun.) Rhapsody je bil prvič predstavljen leta 1997 na konferenci WWDC, leto kasneje pa je bil predstavljen kot strežniška različica sistema Mac OS X, ki so jo poimenovali Mac OS X Server 1.0. Rhapsody ni bil nikoli izdan kot “domača” različica. Osnovna koda iz sistema Rhapsody je bila preko odprtokodnih virov prenesena v Darwin, ki je osnova današnjega OS X sistema.
Ime
Kodno ime pri Applu za razvoj lastnega operacijskega sistema, so v devetdesetih poimenovali po ameriškem skladatelju Aaronu Coplandu – Copland. Projekt Copland ni bil nikoli končan. Apple je medtem kupil podjetje NeXT in zaključil z razvojem Coplanda.
Vsa takratna kodna imena so bila zbrana po glasbi:
- Rhapsody – po skladbi skladatelja Gershwina imenovani Rhapsody in Blue
- Mac OS 7.6 – Harmony
- Mac OS 8 – Tempo
- Mac OS 8.5 – Allegro
- Mac OS 9 – Sonata
Zgodovina
Po predstavitvi računalnika Macintosh (1984) in razdoru znotraj podjetja med Stevom Jobsom, upravo ter njegovo razrešitvijo leta 1985, je Jobs skupaj z nekaj privrženci ustanovil svoje podjetje NeXT Computer. Z izdelavo računalnika NeXT, je Jobs hotel nadaljevati, kjer je z računalnikoma Macintosh in Lisa končal. V ravojnem centru Xerox PARC je Jobs videl še veliko več kot samo grafični vmesnik. Videl je skupine računalnikov povezanih v mrežo, ki so med seboj komunicirali preko elektronske pošte ter objektno programiranje. Po odhodu iz podjetja Apple je moral podpisati pogodbo, da s svojimi računalniki NeXT, ne bo konkuriral Applu, saj je s sabo odpeljal nekaj ključnih ljudi. S tem je že v začetku računalnike NeXT usmeril v razvoj delovnih postaj (Workstation). V tem primeru je bila logična izbira operacijski sistem, ki je temeljil na sistemu UNIX. Ker je hotel računalnik ponuditi šolstvu oziroma univerzam, kjer so že uporabljali podobne sisteme, se je odločil za Berkleyev BSD. Hkrati pa je hotel svobodo v svojem sistemu UNIX, zato je najel diplomiranega študenta Avia Tevaniana, ki je takrat na univerzi Carnegie Mellon razvijal svoj projekt Mach . Mach je bil izdelan tako, da je bil lahko osnova večjim sistemom. Tako je NeXT z uporabo sistema BSD, dopolnil sistem Mach v samem jedru svojega novega operacijskega sistema. Macintosh in enostavna uporaba grafičnega vmesnika, sta pripomogla k razširjenosti namiznega založništva. V bistvu je bil to Applov laserski tisklanik LaserWriter, ki je uporabljal Adobe PostScript prevajalnik. Ker je bil NeXT še v razvoju, so želeli sistem, ki bi še bolje komuniciral s Postscriptom. Tako sta se združila NeXT in Adobe ter naredila lasten sistem prikazovanja oken in ostalih grafičnih elementov, ki so temeljili na Postscriptu imenovanem Display Postscript.
Oktobra 1988 NeXT predstavi svoj prvi računalnik s sistemom NeXTSTEP. Seznam sistemov NeXTSTEP po izdanih različicah:
- NeXTstep 0.8
- NeXTstep 0.94
- NeXTstep 1.0
- NeXTSTEP 2.0
- NeXTSTEP 2.1
- NeXTSTEP 2.2
- NEXTSTEP 3.0
- NEXTSTEP 3.1
- NEXTSTEP 3.2
- NEXTSTEP 3.3
- OPENSTEP for Mach 4.0
- OPENSTEP for Mach 4.1
Dejanje
- December 1996 – Apple prevzame podjetje NeXT.
- Januar 1997 – OPENSTEP 4.2 (Distribuiran kot uvod v Rhapsody).
- Avgust 1997 – Rhapsody 5.0 (Rhapsody Developer Release).
- Maj 1998 – Rhapsody 5.1 (Rhapsody Developer Release 2).
- Marec 1999 – Rhapsody 5.3 (Mac OS X Server 1.0).
- April 1999 – Rhapsody 5.4 (Mac OS X Server 1.0.1).
- Maj 1999 – Mac OS X Developer Preview (Mac OS 10.0, Darwin 0.1).
- Julij 1999 – Rhapsody 5.5 (Mac OS X Server 1.0.2).
- November 1999 – Mac OS X Developer Preview 2 (Mac OS 10.0, Darwin 0.2).
- Januar 2000 – Rhapsody 5.6 (Mac OS X Server 1.2).
- Februar 2000 – Mac OS X Developer Preview 3 (Mac OS 10.0, Darwin 1.0).
- Maj 2000 – Mac OS X Developer Preview 4 (Mac OS 10.0, Darwin 1.1).
- September 2000 – Mac OS X Public Beta (Mac OS 10.0, Darwin 1.2.1).
- Oktober 2000 – Rhapsody 5.6 (Mac OS X Server 1.2v3).
- Marec 2001 – Mac OS X 10.0.
- Julij 2001 – Apple ukine prodajo sistema Mac OS X Server 1.2v3 in začne s prednaročili za Mac OS X Server 10.0.3.
Prva javna različica Rhapsody 5.2 je bila umaknjena tik pred zdajci, saj je Apple ravno takrat preusmeril moči v Mac OS X. Sistem Rhapsody 5.3 so kozmetično preimenovali v Mac OS X, saj se sistem nikjer ni navezoval nanj. Čeprav je veliko tehnologije iz sistema Rhapsody ostalo v Mac OS X-u, to nista enaka sistema. Rhapsody je bil zasnovan na knjižnicah sistema OPENSTEP, z Mac OS X pa so se pri Applu z lastnimi rešitvami in uporabo odprtokodnih sistemov izognili raznim licencam (kot je Adobe Display PostScript). Problem pri Rhapsodyu je bil enak kot pri Applovem predhodnem in nikoli dokončanem projektu Copland. Razvijalci programske opreme niso hoteli prepisovat svoje kode za operacijski sistem, ki je temeljil na OpenStep tehnologiji. Veliko programske opreme je še vedno bilo napisane za stari klasični Mac OS. Niti Adobe kot tudi Microsoft nista pokazala zanimanja. Apple je bil spet v težavah. Da bi rešili ta problem, so se morali vrniti na začetek in obstoječo programsko shemo prilagoditi na novi sistem. Na svetovni razvojni konferenci WWDC (1998), so pri Applu pokazali rešitev imenovano Carbon. Carbon je omogočal lažji prehod iz klasičnega programskega vmesnika v Mac OS X. V sistemu Rhapsody je z datotekami upravljal Workspace Manager, za Mac OS X pa so napisali FInder, ki je vse do različice Mac OS X (10.6), temeljil na tehnologiji Carbon. Yellowbox so preimenovali v Cocoa.
Zanimivosti
Delo s sistemom Rhapsody je zanimivo predvsem zaradi zgodovinskega stališča. Meni osebno je najbolj všečen “Feature”. Je dropdown meni, ki ga je Rhapsody podedoval iz sistema NeXT. Katerikoli meni je bilo možno preprosto premakniti iz glavnega menu bara. Ta meni je ostal na namizju in kadarkoli je bila potreba po kakšni funkciji, kot je recimo Izreži in zalepi ali nova mapa, jo je bilo možno potešiti s preprostim klikom na meni, ki je čakal na namizju. Nekaj programja je še na voljo pri razvijalci programske opreme, ki so razvijali za sistem NeXTSTEP in trenutno še razvijajo za OS X OmniGroup. Eno izmed podjetji je tudi Stone Design, ki še vedno ponuja programe za NeXTSTEP. Veliko dobrih informacij in programja je na voljo tudi na rhapsodyos.org. Med arhivi so znane igre podjetja ID Software kot so Doom, Doom2, Quake, Hexen, saj so bile razvite na sistemu NeXTSTEP.
