Ta teden mineva 5 let od kar je Steve Jobs na Macworldu v San Franciscu, predstavil iPhone. Poznavalci informacijskih tehnologij so iPhone vzeli z veliko rezerve. Kako bo računalniško podjetje, brez izkušenj iz področja mobilne tehnologije, konkurenčno, takrat največjim proizvajalcem mobilnih telefonov, kot sta bila npr. Nokia v Evropi in Motorola v ZDA? “Telefon ne podpira sporočil MMS niti 3G omrežja, internetni brskalni Safari pa ne prikazuje Flash-a”: so bile prve kritike. Poglejmo, kaj so o iPhonu pisali naši znalci informacijske tehnologije
Denis Oštir (@kricac), Objektiv priloga Dnevnika, januar 2007, Digitalni dom ali mobilni posameznik?
Vendar poslovni analitiki iPhonu na podlagi videnega in slišanega ne napovedujejo tako bleščeče prihodnosti, kot si jo zamišlja Jobs. Skoraj vsi so njegove cilje označili za najmanj optimistične. Trg mobilne telefonije (sploh mobilnih aparatov) je namreč eden najbolj segmentiranih, a hkrati tradicionalno razdeljenih trgov na svetu. Motorola v ZDA in Nokia na tej strani Atlantika dominirata na trgu. Z redkimi izjemami iz Evrope in Daljnega vzhoda druge konkurence ni oziroma je obsojena na životarjenje. Poleg tega mobilnik ni “na trgu pet let pred drugimi”, kot je zagotavljal Jobs. Zaslon na dotik ni novost, prav tako ne vgrajeni predvajalnik ali ogromno spominskega prostora. Kako bodo Evropejci reagirali na dejstvo, da gre zgolj za GSM (in ne UMTS) aparat? Analitiki opozarjajo še na ceno, ki jo je Apple s 499 dolarji za najcenejši model postavil občutno nad konkurenčne. V svetu, kjer se (tudi občutno bolj zmogljivi) mobilniki z rezimejem prodajajo za drobiž, bo Jobs za “lep videz” težko iztržil takšen denar. Da bo Apple tudi v mobilni telefoniji v nekaj letih res dosegel delež, ki bi ga namesto v desetinkah merili v odstotkih, ne verjame skoraj nihče, da bo iPhone postal takšna uspešnica kot iPod, pa je v resnici nemogoče.
Dare Hriberšek (@Dare_Hribersek), revija Monitor, september 2007, Vendarle iFlop?
Naj že uvodoma povem, da iPhona še nisem držal v rokah in se bom opiral le na prebrane značilnosti in parametre, ki veljajo za ZDA, kjer ga je trenutno edino mogoče zakonito kupiti. In zakaj sploh govoriti o morebitnem neuspehu? Najprej, ker mesec dni zatem prodajne številke niso tako bleščeče, kot bi dale misliti dolge vrste kupcev. Drugič, ker se mi malo svetlika – po tem, kar je mogoče o napravi prebrati – da bo glede na ceno 500 dolarjev za 4 oz. 600 dolarjev za 8 GB različico marsikdo v mobilno bolj razsodni Evropi dvakrat premislil, preden bo odštel toliko denarja “samo” za telefon.
Jonas Žnidaršič (@milijonar), Jonas – Zapisi, januar 2007, Finta je v softveru
Še enkrat: finta je v softveru (in uporabniškem vmesniku)! Pokažite mi gedžet, ki zmore kaj takega.
In kako kaže danes?
iPhone je porušil vse rekorde in nedolgo nazaj smo ga uradno dobili tudi v Sloveniji. Večina ga je kupila že prej v sosednji Italiji. Sam sem počakal na uradno podporo, s prihodom četrte generacije in pete različice sistema iOS. Po neuradnih podatkih, naj bi bilo v Sloveniji že 60.000 tisoč uporabnikov iPhona in priljubljenost mu še vedno raste. Že nekaj let zapored je bil izbran tudi kot mobilnik leta na mobile.si. Applova spletna trgovina iTunes, nudi nešteto aplikacij. Celo več kot vse konkurenčne skupaj. Od lanskega leta naprej, pa si lahko preko iTunes Stora v Sloveniji pretočimo tudi glasbene in video vsebine.
Lahko rečem, da je bil edini slovenski tehnološki znalec, ki je pravilno napovedal prihodnost iPhona, Jonas.
