Z Illustratorjem sem se na Mac-u prvič srečal, ko je njegova različica štela številko 3.0. Takrat je večina uporabljala nekoč priljubljen CorelDRAW. Čeprav sem delal tudi v Freehandu, mi je Illustrator bolj odgovarjal. Bil je prvi Adobe program, ki so ga predstavili takoj po programskem jeziku PostScrip, ki je omogočal risanje in tiskanje z uporabo Bézierjevih krivulj.
Prva različica Illustratorja je bila na voljo na dveh DoubleSided disketah s kapaciteto 800 K (kilobajtov). Na prvi disketi je bil program in sistemska mapa, na drugi pa grafični primeri v datotekah. Poleg obsežne knjige z navodili, je podjetje Adobe ponudilo še VHS kaseto, na kateri je takratni predsednik in ustanovitelj podjetja John Warnock prikazal, kako se ta program sploh uporablja. Predstavitev so posneli v "živo”, saj opreme za video urejanje niso imeli, tista, ki je takrat obstajala pa je bila predraga. John je bil idejni oče programa, zato ga je znal najbolj uporabljati. Še posebej prostoročno risanje z miško. Navdih za program pa je dobil, ko je gledal svojo ženo, grafično oblikovalko, kako uporablja grafična pisala. Illustrator je bil novost in nekateri so se ravno takrat prvič srečali z vektorskim risanjem na računalniku.
VHS kaseto sem poslal v studio, ki se ukvarja s pretvorbo starih zapisov na novejše DVD medije. Četudi bi imel VHS videorekorder, videa ne bi mogel predvajati, saj je zapisan v ameriškem NTSC standardu, kar pa pri DVD ploščah ne predstavlja problem.
Program sem stestiral na svojem računalniku Macintosh SE (Motorola 6800 – 8 Mhz, 4 MB RAM in 20 MB HDD). Ker je bila zaščita programske opreme takrat zelo stroga, programa brez pogonske diskete ni možno pognati, tudi če bi ga skopiral na notranji ali zunanji disk. Illustrator (različica 1.1) je bil prilagojen predvsem črnobelemu zaslonu Mac in čeprav je imel implementirano možnost uporabe barv, je bila barvna raličica programa Illustrator 88, na voljo leto kasneje. Barve je bilo možno vpisovati le v procentih barvnega sistema CMYK, zato je bila barvna karta nujen pripomoček.
Orodna vrstica je bila zelo enostavna, orodja pa zelo podobna zadnji različici Illustratorja, le da z manj funkcijami. Ravnilo je bilo postavljeno desno spodaj, a dodatnih pomožnih črt še ni bilo možno uporabljati. Na voljo je bila le centralna (0,0) točka, katere vrednost je uporabnik lahko spreminjal. Tudi urejanje v predogledu ni bilo možno, saj je urejanje omogočal le črtni pogled.
Za pozdravno okno (splash screen) in embalažo programske opreme, so uporabili znano Botticellijevo sliko Rojstvo Venere, ki je bila vse do predstavitve Adobe CS (Creative Suita) zaščitni znak Illustratorja. Illustrator je sedaj del Adobe CC (Creative Cloud) paketa, raličice 17.
Seznam večjih različic programa Adobe Illustrator
- Illustrator 1 – 1987 (Mac)
- Illustator 88 – 1988 (Mac)
- Illustrator 2 – 1989 (Windows)
- Illustrator 3 – 1990 (Mac, Windows, NeXT, Unix)
- Illustrator 4 – 1992 (Windows)
- Illustrator 5 – 1993 (Mac)
- Illustrator 6 – 1996 (Mac)
- Illustrator 7 – 1997 (Mac, Windows)
- Illustrator 8 – 1998 (Mac, Windows)
- Illustrator 9 – 2000 (Mac, Windows)
- Illustrator 10 – 2001 (Mac, Windows)
- Illustrator CS – 2003 (Mac, Windows)
- Illustrator CS2 – 2005 (Mac, Windows)
- Illustrator CS3 – 2007 (Mac, Windows)
- Illustrator CS4 – 2008 (Mac, Windows)
- Illustrator CS5 – 2010 (Mac, Windows)
- Illustrator CS6 – 2012 (Mac, Windows)
- Illustrator CC – 2013 (Mac, Windows)
Zanimivosti
- Adobe Systems, Inc sta ustanovila John Warnock in Charles Geschke leta 1982, ko sta zapustila Xerox PARC raziskovalni center.
- Logotip podjetja je ustvarila grafična oblikovalka Marva Warnock, žena Johna Warnocka.
- Prvi tiskalnik, ki je uporabljal PostScript in tako rekoč zagnal namizno založništvo, je bil Apple LaserWriter iz leta 1985.
- Leta 1988 so odkupili program Display (avtor Thomas Knoll) in ga na trg ponudili leta 1990 z imenom Adobe Photoshop 1.0.
- Leta 1993 so predstavili PDF (Portable Document Format), ki je sedaj mednarodni standard, sprejet kot prenosni medij za elektronske dokumente.
- Podjetje je prevzelo večja imena v namiznem žaložništvu kot sta Macromedia in Aldus, nekoč konkurenčni podjetji z edinstvenimi programi za grafiko in namizno založništvo.
- Zadnja leta podjetje zadevajo kritike predvsem zaradi visokih cen in naročniškega razmerja v oblaku (CC).
