Apple v Sloveniji postaja vse bolj prepoznaven, a le redki se spomnemo prvega Jabolka, prvih zanesenjakov, ki so se trudili širiti ta takrat še nepoznan in drugačen računalnik. Z Matjažem Likebom sem se pogovarjal pred dvemi leti. Bilo je poletje in pogovor sva si hladila s hladno pijačo na stari lokaciji njegovega podjetja Pilon, ki se sedaj nahaja v tehnološkem parku. Arhiv slik je posodil Jan Jagodič dolgoletni sodelavec in oblikovalec Jabolka, sedaj vodja Kabineta 01.
Ko je Jabolko končalo, se je v Sloveniji šele začel boom za Apple, pravi Matjaž Likeb, nekdanji direktor Jabolka. Apple je predstavil iPod, s tem pa se je začelo množično zanimanje. Apple je dobil drugačen prizvok. Prej je Jabolko večinoma sodelovalo z oblikovalci in arhitekti, recimo Archi CAD je bil najprej na voljo samo za računalnike Apple.
Kot predstavnik Iskre je bil Matjaž zaposlen na Švedskem. Prvi Mac, ki ga je imel je bil Macintosh Plus, s katerim je spoznaval grafične zmožnosti računalnika, skeniranje fotografij, predelavo pisav in laserski tiskalnik. Kasneje, ko je prišel Macintosh II in 24-bitna barvna grafika, so Švedi ponoreli za namiznim založništvom. S kolegom arhitektom Branetom Smolej in grafikom Leon Betonom, je prišel do zamisli, da bi računalnik lahko “prešvercal” domov ter z uporabo programa PageMaker in kasnje QuarkXpress začeli nudit grafične storitve. Še preden se je leta 1991 vrnil domov, se je na Švedskem ubadal z dodajanjem šumnikov PostScript pisavam, da je lahko računalnik sploh postal uporaben. Prostore so imeli v Kržankah na Gosposki, kjer so imeli navezo z oblikovno šolo. Tam so učili računalniško podprto grafično oblikovanje. Zanimanja za računalniško oblikovanje je postalo vse več, in prodaja oblikovalcem je postala problem, ko se je za računalnike začelo zanimati kakšno večje podjetje, kot je bilo Delo. Zato so sklenili navezo z Adria Computers Sistemi. Večje povpraševanje po strojni opremi je zahtevalo tudi servis in podporo. Ker je bila Slovenija premajhna za Apple so vso podporo, od gonilnikov za tipkovnice in pisav s slovenskimi znaki urejali sami.
Imeli so srečo, da so k njim hodili programerji, ki so hoteli programirati na Macintosh računalnikih. Ena izmed njih je bila tudi Sunčica Poljak – Sunny. Sunčica je v enem tednu naštudirala vseh šest programerskih knjig Inside Macintosh, debelih za dober telefonsi imenik tako, da je Mac operacijski sistem poznala do potankosti. Sodelovala je tudi pri lokalizaciji sistema 7. Bila je na izobraževanjih v Ameriki pri Applu in razvila orodja za avtomatično prevajanje operacijskega sistema. Tako so se v sodelovanju s takratno Mac ADA-o in ostalim svetom slovenske lingvistike sestali pri ustvarjanju slovenskega računalniškega slovarčka. Takrat še ni bilo slovenskega izraza za namizje Desktop, tako so se cel dan prerekali kaj naj pomeni recimo Copy, ali razmnoži ali podvoji ali skopiraj … Premlevali so vse možnosti uporabe. No tukaj je Sunčica pomagala tako, da je avtomatizirala prevajanje teh sporočil. Tako so leta 1995 še pred izidom prvih slovenskih Windowsov 95 potihoma izdali slovenski sistem 7.5. Ampak odziv je bil zelo slab, ker ljudje niso sprejeli računalniške slovenščine, vsi so bili že navajeni na angleške izraze, pa še vsi ostali uporabniški programski paketi niso bili prevedeni v slovenščino.
Takratni Jabolko so ustanovili štirje člani, Matjaž Likeb (zdaj Pilon), Brane Smolej (zdaj Atelje BS), Bogo Miklavčič in Brane Rajh (zdaj ARIS Jabolko). Brane Smolej je ostal v križankah, kjer se je še naprej ukvarjal z oblikovanjem, ostali pa so se preselili v ulico Stare pravde 11. Tako se je Jabolko razvilo v dve podjetji, eno je bilo Jabolko TDS (Trajna Delna Skupnost kulturnih delavcev) v Križankah, ki se je ukvarjala z oblikovanjem in arhitekturo in trgovsko Jabolko d.o.o. v ulici stare pravde. Matjaž je skrbel za prodajo, Bogo za tehnično pomoč, Brane pa za servis. Zaradi različnih pogledov so se tudi kmalu razšli. Ostala sta Matjaž in Bogo. Jabolko je v tistem času postalo zelo uspešno. V treh letih se jim je 7x povečala prodaja (700%) za kar so dobili Gazelo. Razvoj se je hitro širil. Zaposlenih je bilo že 35 skupaj z raznimi zunanjimi sodelavci in študenti. Tisto leto so bili na 65. mestu za Hermes Soft Lab-om najhitreje rastočimi računalniškimi podjetji.
Hiter uspeh je prevetril podjetje. Matjažu se je pridružil nov partner, Gorazd Norčič (zdaj Qollective). Gorazd je bil nekakšen slovenski Steve Jobs, kot pravi Matjaž. Gorazd je prinesel nove vizije ne samo na področju strojne ampak predvsem na področju programske opreme. Razvili so spletni redakcijski sistem Wed’it, celovit sistem za spremljanje in posodabljanje spletnih strani. Rešitev za šumnike med prenosom datotek med Microsoft Word-om za Windowse in Word-om za Mac OS, razna izobraževanja.
Naredili so tudi dva večja dogodka. Eden izmed njih je bil na INFOS-u, kjer so v manjši dvorani naredili “džunglo” oz. pragozd za predstavitev iMac-ov. 250 iMac Jumbo plakatov, postavljenih po celi Sloveniji so bili verjetno prvi, ki so javno oglaševalsko predstavili Apple nasploh v Sloveniji. Odziv je bil tako velik, da so ga opazili tudi na Hrvaškem.
Drugi je bil ob predstavitvi Mac OS X-a. Najeli so moderno galerijo. Prišel je celo predstavnik Appla iz Francije, ki je imel vsake pol ure intervju. Posnele so ga vse nacionalne in komercialne televizije. Kot je povedal Matjaž, se je gospod zelo čudil odzivu, saj kot je rekel sam; … ko pridem v Nemčijo ali kam drugam, me tudi povohajo ne, tukaj pa nisem imel časa niti za WC. Ljudi je bilo toliko, da so stali celo zunaj. Imeli so živo glasbo, nudili so jabolčni štrudel, bilo je tudi nekaj kultnih Mac uporabnikov. Marka Crnkovič-a, so prepričali, da je začel govorit, kako je on začel uporabljat Mac-a.
Veliko so vlagali v razvoj, niso pa imeli pregleda kam gre denar. Na koncu jih je zadeva izčrpala, še posebej po gospodarski krizi 11. septembra, po napadu na dvojčka. Padli so v situacijo, ko so imeli enake stroške, marže in cene računalnikov pa so se prepolovile.
Leta 2003 stečajni senat ljubljanskega okrožnega sodišča odobri prodajo premoženja Jabolka v stečaju, da bi se z izkupičkom poplačali upniki.
Kje so zdaj? Sunčica Poljak Hermansson živi na Švedskem in še vedno programira. Miloš Mitrović, Igor Albreht in Bogo Miklavčič so ustanovili podjetje EPL, ki se ukvarja s prodaja Apple računalnikov. Uroš Vrbinc in Robi Paliska sta ustanovila Mac&PC, podjetje, ki se ukvarja s prodaja Apple in PC računalnikov. Damijan Omerza je ustanovil podjetje Akademija Hruška, ki nudi razna računalniška izobraževanja (Mac&PC in Hruška so sedaj združeni v eno podjetje). Matjaž Likeb je ustanovil podjetje Pilon, zastopstvo za ArchiCAD programsko opremo za arhitekturo in vizualizacije. Brane Rajh pa je ustanovil ARIS Jabolko.
