Roberta oziroma Performita, je diplomirana likovna umetnica iz Mostarja, ki računalnik vidi kot izvrsten medij za likovno in glasbeno izražanje. Diplomirala je iz računalniške grafike pri pokojnemu profesorju Miroslavu Šuteju, na akademiji Široki Brijeg (BiH), kjer je nekaj časa tudi predavala o računalniški gafiki za umetnike. Kasneje je bila oblikovna urednica različnim tedenskim časopisom, hkrati pa je pisala članke o kulturi življenja in o računalnikih.
1. Pred leti si kot avtorica člankov pisala za Jabucnjak.hr in Mackorisnik.hr. Tvoja najbolj znana intervjuja, sta seveda z David Pougom in Rob Janoffom.
Moje članstvo v redakcijah ni prekinjeno, še posebej ne pri Jabučnjaku. A nekatere
življenske razmere so me pripeljale, da sem se oddaljila od spletnih aktivnosti in od Mac in Apple skupnosti. Takrat pa sem se nekako spontano, odločila delati intervjuje, saj se mi je zdelo, da so intervjuji tisto, kar je najbolj zanimalo bralce. Bila sem vztrajna in pošiljala sem zahteve za intervju vsem znanim osebam iz Apple Geek sveta. Celo Steva Wozniaka sem kontaktirala, a je prijazno odgovoril, da se trenutno ne more posvetit intervjuju in da ga lahko kontaktiram kdaj v prihodnosti. Poskušala sem stopiti v stik tudi z Jonathanom Ivom, a to je bila že težja naloga.
2. Že od nekdaj si uporabnica Macintosh računalnikov in tudi tvoj nadimek Performita je s tem povezan. Povej kako je prišlo do tega?
Vse se je začelo, ko sem še kot otrok na nekem natečaju zmagala in dobila knjigo z naslovom Moja prva knjiga o računalnikih. Čeprav sem bila že od nekdaj umetniško usmerjena, se je takrat v meni prebudila ljubezen do računalnikov. No, ti računalniki so v mojem svetu morali biti tudi umetniški. Tako sem svojo prvo srečanje z računalnikom Macintosh Classic, ki ga je imel prijatelj, označila z vzklikom takšen računalnik hočem imeti tudi jaz!. Šele leta 1995 sem pridobila svoj prvi Mac, Macintosh Performa. Tako sem se poistovetila s tem računalnikom in na njem naredila prva oblikovalska dela, raziskovala različne možnosti, dajala glasovne ukaze. MacinTalk (sedaj Speech) je že takrat v tistih časih zelo dobro deloval. Spominjam se, kako sem redno govorila prijateljem Isn’t it nice to have a computer that will talk to you?, kar je bila poved Speech vmesnika (Kathy). In tako sem postala Performita.
3. Tvoji novi ustvarjalni orodji sta sedaj iPad in iPhone?
▲ Vuk Čosić, Steve Jobs, David Pogue.
Moje orodje je še zmeraj Mac. Ostala sem zvesta All-in-one rešitvam, tako da je moj novi poslovni prijatelj iMac. Imam tudi MacBook Pro, ki me je velikokrat rešil v primerih, ko sem potrebovala mobilnost. iPad in iPhone sta me uvedla v svet fingerpaintinga (slikanja s prsti). Postala sem članica mednarodnega združenja, začela sem predstavljat svoja s prstom naslikana dela na mednarodnih razstavah. Potem sem še odkrila, da se da na iPadu delati tudi z vektorsko grafiko. Nekaj logotipov za razna podjetja sem tako izdelala izključno na iPadu, s pomočjo programa za vektorsko risanje Ink Pad.
4. Narisala si poštno znamko na iPhonu in če se pravilno spominjam, si imela v muzeju PEEK&POKE tudi razstavo svojih del.
Meni osebno, se je ena najboljših razstav zgodila v PEEK&POKE muzeju, kjer sem imela veliko podporo s strani vodje muzeja Svetozara Nilovića in Davora Pasarića, urednika Jabučnjaka. Razstavila sem svojih 30 grafik s tematiko zgodovine računalništva, potem pa sem imela še predavanje o mobilnem slikarstvu. Poštna znamka se je zgodila spontano. Moje delo je zmagalo na natečaju Hrvaške pošte v Mostarju, tako da niso niti vedeli, da je bilo moje delo narejeno na mobilnem telefonu. Izkazalo se je, da je to prvo delo narisano na mobilnem telefonu, uporabljeno za potrebe likovne rešitve poštne znamke.
5. Leta 2010 si sodelovala na Mobile Art konferenci v New Yorku. Kako je prišlo do tega?
▲ Roberta skupaj z avtorjem programa Brushes, Stevom Sprangom.
To je bilo oktobra 2010, ko se je odvijala prva svetovna konferenca mobilne digitalne umetnosti v New Yorku. Že prej sem postala aktivni član in prišla v organizacijski odbor združenja. V New Yorku sem imela dve predavanji, enega s tematiko evolucije digitalne umetnosti, v drugem pa sem predstavila eno zelo zanimivo hrvaško aplikacijo za risanje na iOS napravah, imenovano Meritum paint. To je app varaždinskega podjetja Meritium Soft, ki so bili tudi sponzorji mojega potovanja v Ameriko. Nedavno je izšla knjiga iPhone/iPad art, avtorja Davida Scota Leibowitza, v kateri smo predstavljeni avtorji, ki ustvarjajo svoja umetniška dela izključno z uporabo iPhone ali iPad naprave.
6. Kako nastaja tvoja slika in v katerem programu delaš? Imaš fotografijo, na katero nanašaš plasti (layers) ali ti fotografija služi zgolj za izvirnik? Lahko opišeš postopek tvojega dela?
Moje slikarsko delo na iPhone ali iPadu se začne iz ničle. Nekaj svojih del sem objavila na Youtubu, kjer sem posnela proces nastajanja dela. Skiciram z zelo tankim čopičem, nato dopolnjujem in dodajam različne učinke, kot sta svetloba in nasičenost barve. Mnogokrat kombiniram dela, tako da jih obdelam na računalniku, kasneje pa dopolnim s slikanjem s prsti na iPadu. Možnosti je več, pomembna je ideja.
7. Kakšno je tvoje mnenje o podjejtu Apple po smrti Steva Jobsa?
Kot večina nas MacHeadov (naziv iz znanega dokumentarca režiserja Kobi Shelya, ki je po intervjuju, ki sem ga opravila z njim za Mackorisnik, postal moj veliki prijatelj). Apple ni več tisti Apple, ki se ga spominjamo mi. Ni več evforije, nima več nobene posebnosti, ko kupiš kakšen Applov izdelek. Redki vedo, da so prej vsi Applovi izdelki, ko si jih sveže odpakiral, imeli edinstveni vonj, ki je spominjal na zeleno jabolko. Nekateri pravijo, da je to mit. Mi, ki smo Applove izdelke kupovali v osemdesetih, devetdesetih in v začetku novega tisočletja pa vemo, da je bilo to res in poseben trenutek. Zdaj vse izgleda zelo kompromisno in prilagojeno širšim množicam, večji prodaji. Zahvaljujoč Jonathanu, imajo še vedno senzacionalne izdelke, a se odsotnost Steva Jobsa občuti. Niti Keynote predstavitve niso več dogodki sezone, uporabniški vmesnik gre v neko smer, ki je mi starejši Apple uporabniki, več ne prepoznamo. Težko, da bo Apple še kdaj enak kot je bil v času Stevea Jobsa. To pa zagotovo ne pomeni, da bo Apple propadel v prihodnosti, saj je že sedaj prva blagovna znamka v svetu. Pozitivna stran je postavljanje trendov ostalim, kako bo izgledala tehnologija v prihodnosti.
8. Poleg privrženosti blagovni znamki Apple, si tudi velika ljubiteljica znanstveno-fantastične franšize Star Trek. Kako te to dvoje dopolnjuje?
Če ste si pogledali biografski film o Stevu Jobsu ste opazili, kako je Steve Wozniak želel podjetju dati ime Enterpreis Computers ali Phaser Beam Computers. To nam veliko pove. Ljudje, ki imajo radi Apple, se ne morejo upreti viziji zgodbe Star Trek. Star Trek je ideja v kateri človek in tehnologija živita v popolni skladnosti. Jedro in bistvo Applove posebnosti pa je ravno v tej skladnosti, ki jo ima vsak njihov izdelek. Vse je tako intuitivno in prirejeno za uporabniku. Verjetno bo Apple v prihodnosti prvo podjetje, ki bo izdelalo Dato (Data – android).
9. Na tvojem facebook profilu sem zasledil, da imaš rada kuhinjo, da si že pripravila tudi torte s simboli Appla.
Apple logo danes ni več tako poseben, kot je bil nekoč. Danes ga vidimo na vsakem koraku, a še vedno ga imamo radi. Včasih je veliko pomenilo, če si se predstavil kot Apple uporabnik v geek svetu. Drugače pa rada kuham in pripravljam slaščice. Oblika torte v podobi Finderja ali jabolka sta naravni izbor :)
10. Kje živiš in kaj delaš danes?
Še naprej se ukvarjam z grafičinim in spletnim oblikovanjem. Delam kot urednica tiskane Lifestyle revije, imam pa tudi nekaj novih projektov. Pred dvema letoma sem se poročila in preselila v Atene, v Grčijo. Tudi moj mož je velik ljubitelj Applovih izdelkov, povezala pa naju je antična Grčija. Menim, da so bili temelji, na katerih se je vsa zahodna civilizacija zasnovala, v bistvu povezani z Applovo filozofijo in Star Trekom. Družba, kot si jo predstvaljam jaz, bi več pozornosti namenila umetnosti, oblikovanju, filozofiji in naprednim tehnologijam.
Viri:
- Flickr
- Youtube
- Poštna znamka
- Jabučnjak
- Mackorisnik
