Če pustimo ob strani razloge, ki so privedli do predčasnih volitev, je dejstvo da se trenutno nahajamo sredi volilne evforije. Ker smo pragmatični, bomo k dodobra razgreti situaciji tudi mi primaknili svoj piskerc.
Do takšnega razmišljanja me je privedlo dejstvo, da je ena od strank za svojo volilno propagando izkoristila prepoznavno Applovo serijo reklam, ki so jih povezali s sloganom I´m a Mac. Pa tukaj ne bo šlo za spotikanje glede avtorstva ali ugotavljanja primernosti adaptacije slovitih reklam za potrebe volilne kampanje ali drugih etično-spornih vidikov uporabe tujega dela.
Želim podati v razmislek trenutno situacijo, kjer se vedno več strankarskih pripadnikov in javnih uslužbencev lepi na znamko Apple. Vedno več je pojavljanja v medijih z najrazličnejšimi prenosnimi izdelki tega najboljšega podjetja.
Če lahko ugotovimo, so nekateri iznajdljivi in si pomagajo pri nakupu s študentskimi popusti ali pa jemljejo opremo na podjetja, da se izognejo plačilu davka. Gre pač za obliko državljanske nepokorščine oziroma za korekcijo cene, ki se oblikuje v ZDA. Verjamem pa, da je velika večina ljudi poštenih in plačajo polno ceno izdelka.
Odločitev o načinu nakupa je na strani posameznika in njegove moralno-etične drže. Mnogi v tem sploh ne vidijo spornega početja, saj smo vajeni tradicije Martina Krpana, ki je tihotapil sol. Kako pa v primeru javnih oseb in državnih uslužbencev?
Že pred časom sem opazil trend, da je kar nekaj politikov imelo svoje iPhone in iPade, še predno so bili dosegljivi v lokalnih trgovinah. Ker zastopajo nas in jih posredno pošiljamo mi na potovanja, ali lahko rečemo, da gre za zlorabo davkoplačevalskega denarja? Ali če zapišemo v ekstremu, gre mogoče za koruptivna dejanja? Naprave so kupljene mimo uradnih kanalov in država ni prejela plačila davščin.
Drugi vidik vedno večje popularnosti naprav v javnem sektorju, da tudi najrazličnejša ministrstva naročajo Applove tablice za svoje funkcionarje. Vse lepo in prav, a ne morem se znebiti občutka, da gre zgolj za postavljanje s statusnimi simboli.
Pustimo ob strani lingvistične aspekte, ker smo jih že dodobra obdelali in se osredotočimo na dodano vrednost teh naprav. Pred dvemi leti, ko smo pričeli našo skupno pot, je bilo eno prvih vprašanj namenjeno bančnemu sektorju in podpori za Apple uporabnike. Od takrat se ni veliko spremenilo pri nas, razen da smo od Appla dobili v prodajno mrežo vse njihove izdelke in imamo podprtih veliko večino storitev, o čemer smo vas redno obveščali.
Dobršen del bančnega sektorja je še vedno v državni lasti, javni servisi in storitve (eDavki, RTV Slo, eVEM …) se napajajo prav tako iz našega denarja. Tudi iz našega davka na dodano vrednost, ki ga plačujemo pri nakupu Applovih naprav. Kot kaže ima država bolj mačehovski odnos do nas uporabnikov. Vedno so nas prepričevali, da je Slovenija za Apple nepomemben trg, pa je sedaj viden izjemen napredek.
Sedaj imamo priliko, da si s skupnimi močmi izborimo enakopravno obravnavo, kot uporabniki drugih operacijskih sistemov. Napišite prijazno pismo svojemu poslancu, da se ne strinjate s trenutno situacijo ali v komentarjih predlagajte svojo rešitev. Mi pa bomo pobarali protikorupcijsko komisijo in pristojne inštitucije, ter jih povprašali po mnenju.
Za drugič pa pustimo v razmislek, kako je avstralski poslanec Ed Husic sprožil parlamentarno debato o presoji glede formiranja cene za svoje državljane, ki je seveda višja od ameriške.
