Kdo sploh še potrebuje računalniške priročnike v dobi, ko se zdi da bodo spletni mediji uničili vse ostale oblike prenosa in širjenja informacij? Še posebej tiste, ki so tiskane na drevesih, če se lahko tako izrazim. Tak način razmišljanja je v sodobnem svetu, še posebej pri mlajših generacijah povsem običajen in celo razumljiv. Internet je pač silno vsestranska in praktična zadeva. Po drugi strani, pa vsega le ne zmore. Sam v šali vedno pravim, da dokler se ne bo dalo z računalnikom obrisati zadnjice, se tiskovine nimajo bati izumrtja. In tudi drugače dvomim, da bi to lahko postal nek splošno razširjen fetiš.
Pisanje računalniških priročnikov je posel, kot vsak drug. Tik pred razširitvijo interneta je bil to dober biznis. Sedaj je zelo nišen in v Sloveniji hendikepiran še z majhnim tržiščem, tako da se z njim ukvarjamo le še tisti, ki nam je več do referenc, kot do preživetja, če spet lahko malo karikiram.
iPriročnik, je k sreči nekoliko drugačna zgodba, morda lahko rečemo celo taka s srečnim koncem. Ideja za prvo izdajo iskreno povedano ni zrasla na mojem zeljniku. Določeni ljudje so mi, kot človeku z izkušnjami v tem poslu, namignili, da bi trg potreboval takšno knjigo. Kakšna poglobljena analize, ki je v navadi pri takšnih projektih, tu žal ni bila mogoča, saj zaradi razpršenosti, nekonsistetnosti in slabe kakovosti podatkov rezultati ne bi bili točni. Zato je odločitev za ta neodvisen, samostojen in roko na srce tudi z upanjem na komercialno uspešnost zagnan projekt padla predvsem na podlagi naslednje ugotovitve: Če se je na domačem trgu uspešno prodajalo nekaj deset priročnikov za Windows, Linux in celo za Spectrum, ni vrag da, četudi malo pozno, ne bodo šla v promet neka res zelo osnovna navodila za uporabo Mac OS X. Po drugi strani pa, zakaj že? Kvazi strokovnjaki za uporabniško izkušnjo pravijo: kar potrebuje navodila za uporabo, potem je narejeno uporabniku neprijazno. Mac OS X je s tega stališča svetlobna leta pred konkurenco, le zakaj bi kdo potreboval navodila, če je vse vsakomur kristalno jasno? Tako da odločitev za ta projekt vseeno ni bila čisto samoumevna. Bolj je bil tu odločilen »*gut feeling*« in nekaj malega vez z določenimi distributerji in njihovimi (ne preveč močnimi) zagotovili, da me bodo podprli z odkupom dela naklade. Potrebno je bilo še vključiti se v lokalno jabolčno sceno, kar ni kratkotrajen postopek in še zdaleč nisem v notranjih krogih ter navezati stike z drugimi zanesenjaki, jih angažirati in spodbuditi za sodelovanje. Temelj je bil pripravljen.
Rešiti je bilo potrebno samo še eno težavo. Naučiti se Mac OS X. Mesec pred začetkom projekta sem si sposodil Maca in in se vrgel na delo. Ta podatek je pomemben zaradi osebnega spoznanja, da se da Mac OS (na ravni osnovnega uporabnika) res zelo hitro naučiti. Kar sem prej slišal le iz govoric. Druga posledica tega neplavalčevega skoka v ledeno vodo je precej unikaten način pisanja tega priročnika. Dejansko je dobršen del knjige spisano po sistemu: »Rad bi naredil To. Kako se naredi To v Macu. Razišči. Aha, To se naredi tako. Piši.« Preostali del je zgolj popolnjevanje s funkcionalnostmi, ki sem jih sproti pri tem odkrival. In to je bilo to. Približno 4 mesece bruto dela.
Z razprodajo prve izdaje in izidom druge, lahko rečem, da je v (skoraj) vseh pogledih projekt uspešno zaključen. Seveda ni šlo brez težav in večkrat so bili moji živci na hudi preizkušnji, mnogo noči neprespanih, bil sem mnogokrat razočaran nad nekaterimi odzivi, načrtno ignoranco in splošnim nezaupanjem, predvsem v fazi, ko je bilo potem trud potrebno vnovčiti. Pa tudi sam nisem bil imun na napake in napačne odločitve. Marsikaj bi se dalo narediti bolje. Toda, ko se ozrem nazaj in postavim na tehtnico vse pluse in minuse, vidim, da mi je uspelo. iPriročnik se je počasi »prijel« in pomagal širiti vonj po jabolkah v tej naši lepi, a žal vedno skregani deželici. Lepo dene duši, ko vidiš, da delaš za dobro stvar.
V zadnji reviziji pred tiskom so v poglavju o pomembnih spletnih straneh pomotoma in nenamerno izpadle nekatere povezave do določenih relevantnih lokalnih spletnih mest, žal tudi jabolko.org, za kar se iskreno opravičujem.
Matjaž Štrancar
