Za začetke grafično uporabniškega vmesnika (GUI, Graphic User Interface) se šteje Sketchpad, program Ivana Shuterlanda iz leta 1963, ki ga je razvil na inštitutu MIT (Massachusetts Institute of Technology). To naj bi navdušilo Douglas Engelbart-a na SRI-ju (Stanford Research Institute), ki je izdelal NLS računalniški sistem, kateri uporablja napravo za premikanje po zaslonu, kasneje imenovano miška. Alan Kay pa je leta 1969 razvil koncept grafičnega vmesnika na unverzi v zvezni državi Utah, ki je svoje delo kasneje realiziral v razvojnem centru Xerox Parc.
1973: v raziskovalnem centru Xerox Parc razvijejo računalniški sistem Alto z bitnim zaslonom in grafično uporabniškim vmesnikom, ki upodablja tako imenovane “namizne metafore” v obliki majhnih sličic imenovanih ikone.
1978: pri Apple-u načrtujejo nov in bolj naprednejši računalniški sistem, ki bi bil lahko nasledil oziroma zamenjal Apple II. Istega leta se Steve Jobsu rodi nezakonska hči Lisa, o kateri kroži govorica, da je računalnik po njej dobil tudi ime. V Apple-u ime za Liso predstavijo kot akronim za Local Integrated Software Architecture (LISA).
1979: Apple-ovi inženirji prvič obiščejo raziskovalni center Xerox Parc, sedaj znan pod imenom parc. Med tem časom Jef Raskin začne z lastnim projektom imenovanim Macintosh, katerega cilj je bil cenovno dostopen računalnik za vsakogar.
1980: iz Xerox Parc-a odide več kot 15 inženirjev, ki se pridružijo Apple-u pri razvoju Lise.
1981: prvotni datum predstavitve Lise, ki je bil načrtovan za to leto, se podaljša še za dve leti. Medtem pa IBM predstavi svoj prvi osebni računalnik PC, Xerox predstavi prvi komercialni računalniški sistem z grafičnim vmesnikom imenovan STAR (Xerox 8010 Information System). To isto leto pa Steve Jobs zapusti projekt Lisa in se pridruži skupini razvijalcev Macintosh osebnega računalnika.
1983: 19. januarja Apple-va Lisa ugleda luč sveta. To je bil njihov prvi “osebni” računalnik z grafično uporabniškim vmesnikom, kjer se prvič v zgodovini pojavi koncept menijske vrstice, prekrivajočega okna in premikajoče ikone.
Apple Liso je poganjal procesor Motorola 68000 s 5 Mhz taktom, vsebovala pa je tudi 1 MB spomina, ki je omogočal večopravilnost, preklaplanje med dokumenti sedmih aplikacij Lisa Office paketa:
- LisaDraw,
- LisaWrite,
- LisaList,
- LisaCalc,
- LisaGraph,
- LisaProject,
- LisaTerminal.
Lisa je vsebovala tudi možnost dodajanja*razširitvenih kartic* in zelo enostavno razstavljivo ohišje za menjavo komponent. Imela je vgrajen ohranjevalnik zaslona, programsko nastavitev svetlosti zaslona ter 12 inčni črno-beli zaslon z resolucijo 720 × 364 bitnih točk.
Vsebovala je tudi dvojni disketnik Twiggy, ki je sprejemal 5.24 inčne diskete v velikosti 871 KB. Na paralelni port je bil priključen 5 MB trdi disk, ki je omogočal shranjevanje datotek v hierarhični strukturi.
1984: ob predstavitvi Macintosh-a pa tudi Lisa pridobi nekaj posodobitev. Nezanesljivo disketno enoto Twiggy zamenja Sony-jeva 3.5 enota, s 400 KB spomina.
Kljub vsemu pa Lisa prodajno ni bila uspešna. Previsoka cena in ugodnejši Macintosh (Lisa je stala 9.995 USD, Macintosh pa 2.495 USD), ki je deloval hitreje, rabil manj spomina a hkrati prav tako uporabljal grafično uporabniški vmesnik, so spodkopali uspeh Lise.
1985: Liso preimenujejo v Macintosh XL in ji dodajo programske rešitve, ki so omogočale poganjanje sistema Mac OS. Mac OS in Lisa OS med sabo nista bila kompatibilna sistema. Večina operativnega Mac OS-a je bilo zapečenega v čipu ROM. Lisa pa je bila narejena za poganjanje več sistemov tudi različico MS Xenix Unix-a.
1985: meseca maja Apple opusti prozivodnjo Lise oziroma Macintosh XL računalnikov. 5.000,00 neprodanih enot Lisa odkupi Sun Remarketing iz Utah-a, ki jih je predelane prodajal še nekaj let, saj so omogočale nomalno delovanje Mac OS sistema.
1989: Apple dokončno dobesedno pokoplje še ostalih 2.700 Lisa in Macintosh XL računalnikov na smetišču Logan Landfill, da dobi povrnjen davek.
Povzetek
Lisa je danes izjemno iskana med zbiratelji ravno zaradi svoje pomembnosti v zgodovini računalništva. S svojim grafično uporabniškim vmesnikom je bila navdih za mnoge ostale razvijalce programske in strojne opreme. Med drugim, je na Lisi nastal tudi Atari-jev TOS, grafično uporabniški vmesnik podjetja Digital Resarch znanega po svoji različici GEM-a.
Oglas za Apple Liso v kateri nastopi takrat še neznani Kevin Costner
Predstavitev Lise leta 1983
Fotografije za članek sta prispevala Rudolf Brandstötter in Dejan Durini.
