Applov WWDC bo prej kot v 14 dneh. Kaj lahko pričakujemo oz. kaj si lahko želimo novem iOSu?
Plačljive nadgradnje
Plačljive nadgradnje appov do sedaj niso bile mogoče. To še vedno predstavlja problem za razvijalce, ki bi radi svojo aplikacijo, ki je recimo v App Store že leto dni, nadomestili z novejšo plačljivo verzijo. Če to želijo storiti zdaj, jim ne preostane drugega, kot da v App Storu nudijo tako staro verzijo kot novo. To ni dobra rešitev, saj so uporabniki zmedeni, zakaj sta dve skoraj enaki aplikaciji v trgovini. Uporabniki starejše verzije pa morajo namestiti čisto drug app in nato starega izbrisati.
Rešitev je v plačljivih nadgradnjah, kjer obstoječi uporabniki trenutno verzijo nadgradijo z novo, seveda za določen znesek. Novi uporabniki pa bi v App Storu videli le novejšo verzijo, stara ne bi bila več na voljo (ali pa bi bila skrita).
Več uporabnikov, ena naprava
iPad je od vseh iOS naprav najbolj “družinska” naprava. Naprava, ki jo nekaj ur uporablja en, nato drug družinski član ali prijatelj. S čimer ni seveda nič narobe, a vsak, ki je to že počel, verjetno že pozna omejitve takega početja. Vsaka naprava iOS je vezana na enega uporabnika. To pomeni, da če sin igra Agry Birds, hčerka prav tako lahko igra Angry Birds, a bo v igri videla napredek svojega brata. Če oče naloži RSS bralnik, bo vsebino videla tudi mama, čeprav uporablja svoje vire RSS.
Rešitev je odjava in prijava uporabnikov na eni napravi, tako kot to poznamo iz sveta računalnikov. Tako podatki v appih ne bi bilo skupni, temveč bi vsak uporabnik imel svoj napredek v igri, svojo vsebino v RSS bralniku in svoje epoštne predale.
Deljenje podatkov med aplikacijami
Na iOS je trenutno tako, da ima vsaka aplikacija svoj “peskovnik” in ne more dostopati do podatkov druge aplikacije. Igra Angry Birds torej ne pozna podatkov našega napredka iz igre Cut The Rope in tudi naše epošte ne more brati. Kar je seveda dobro z vidika varnosti, ni pa vedno praktično. Trenutno ne moremo priti do podatkov druge aplikacije, četudi bi želeli (izjema so npr. fotografije). Če imamo v iBooks PDF, ki bi ga radi uredili v s PDFpen, ga ne moremo, saj PDFpen ne more priti do podatkov oz. dokumentov iBooks.
Nekateri appi podpirajo funkcijo Odpri v (Open in), kjer lahko izberemo, kateri app naj odpre dokument. Težko rečemo, da je to odlična rešitev, saj se nam dokumenti podvajajo. Kadarkoli izberemo Open in se dokument podvoji – je tako v izvornem appu, kot v novoizbranem.
Skupni peskovnik bi bil rešitev, vendar pa bi moral biti z uporabniškega vidika narejen zelo pametno. iPad je preprost za uporabo ravno zato, ker ne operira z datotekami. Manj veščim uporabnikom ni potrebno vedeti, kje je njihova datoteka za Pages. Vedo pa, da če odprejo Pages, bodo tam našli svoje zapiske. Ta preprostost mora biti ohranjena.
